Zver je v pismu, ki ga je na Schulza in vodjo politične skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfreda Webra naslovil 1. februarja, predlagal, da bi bilo spominsko obeležje za žrtve povojnih pobojev v Sloveniji podobno tistemu, ki je v spomin na množično deportacijo Estoncev, Latvijcev in Litovcev v letu 1941 izobešeno v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Premier se je na pobudo evropskega poslanca prejšnji konec tedna odzval s pismom Schulzu, v katerem je opozoril na dejstva, ki jih je Zver po njegovem mnenju izpustil v pobudi. Med drugim je izpostavil, da so Zverove trditve, da slovenska država zelo počasi ureja to pereče vprašanje, tudi zato, ker so v Sloveniji še vedno močne sile, ki zavračajo pietetno obravnavo teh žrtev, zavajajoče.
Kot je Zver pojasnil v sporočilu Schulzu, ki je objavljeno na njegovi spletni strani, je smisel tistega pisma v pobudi, da bi se evropske institucije - tudi zato, ker gre pri žrtvah na slovenskih tleh za Evropo v malem, saj je med pobitimi večina pripadnikov drugih narodov - na pieteten način poklonile vsem tem žrtvam. Dodal je, da je Weber že pozitivno odgovoril na njegovo pobudo, odgovor Schulza pa še čaka.
Evropski poslanec je v pismu Schulzu poudaril, da ga je premierjevo pismo osupnilo. Kot je zapisal, ga je premier obtožil zavajanja in izpostavil, da je aktualna slovenska oblast naredila veliko na tem področju. "Če bi pojasnil, zakaj je potem njegova stranka doslej že nekajkrat zavrnila potrditev resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v slovenskem parlamentu, bi morda še verjel, da ne gre za sprenevedanje," je zapisal Zver in dodal, da se spomni Cerarjevega intervjuja, v katerem je upravičeval poboje z "naravnim" pravom, ki naj bi bilo v skladu s splošno etiko, po kateri so se dogajali povojni poboji.
Zveru ni jasno, zakaj se je premier tako žolčno odzval na njegovo pobudo, da bi v Evropskem parlamentu postavili spomenik vsem žrtvam pobojev. Kot je poudaril evroposlanec, v njegovem pismu ni šlo za predlog kazenskega pregona zoper zločince, niti njegov predlog ni šel v smeri obsodbe kogarkoli, pa čeprav bi za spravo po njegovi oceni morali doseči tudi to. "Šlo je enostavno za pobudo Evropskemu parlamentu. In za premierja Cerarja, čeprav ga ni nihče vprašal po njegovem mnenju, ni bilo niti to sprejemljivo," je zapisal Zver.
"Menim, da smo se dolžni spominjati žrtev, in - naposled - da nam notranji etos kategorično zapoveduje, da se z njihovimi umrlimi telesi mora ravnati kulturno, civilizacijsko. Vse drugo je barbarizem," je pismo predsedniku Evropskega parlamenta sklenil Zver.