Revija Reporter
Slovenija

Zver: Nikoli ne bi pomilostil preprodajalca drog

STA

6. nov. 2012 20:50 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsedniški kandidati so nocoj na soočenju na Televiziji Slovenija tudi drug drugemu zastavljali vprašanja. V njih so se dotaknili legitimnosti posameznikove kandidature in dosedanjih političnih potez. Danilo Türk in Milan Zver sta Borutu Pahorju očitala napake na mestu predsednika vlade, ki pa jih je Pahor znova označil kot privilegij.

Na vprašanje kandidata SD Boruta Pahorja, kakšna je dediščina oziroma popotnica, s katero bo, če bo izvoljen, odšel v naslednji mandat, je neodvisni kandidat in aktualni predsednik Danilo Türk odgovoril, da je med drugim vzpostavil vrsto socialnih kontaktov, za katere vlada ni imela časa. Obenem pa je Pahorju očital, da so njegove izkušnje problemi te države. Pahor je odvrnil, da Türk ni bil ravno v veliko pomoč pri reševanju problemov.

Türka je zanimalo, ali se Zveru ne zdi, da bi bilo v teh razmerah dobro razmisliti in spremeniti nekatere aktualne zakone tako, da bi imeli širšo podporo, s čimer bi se lahko izognili referendumom. Po Zverovem mnenju Türkovi predlogi v zvezi s tem niso produktivni, saj je treba vladi omogočiti, da implementira ukrepe iz sprejetih zakonov in pomaga rešiti krizo.

Na Zverove navedbe, da si glede na relativno slabo opravljeno delo predsednika vlade na Pahorjevem mestu ne bi drznil kandidirati še na predsedniško mesto, je Pahor odgovoril, da je "surova izkušnja" predsednika vlade njegov privilegij. Pahor namreč opaža, da se danes ponavlja "stara napaka", in sicer "iluzija, da bo s padcem te vlade vse lepše in boljše". Zveru pa se to, da Pahor slabo opravljeno delo uspe prikazati kot svojo vrlino, zdi sprenevedanje. Zver se sicer strinja s Pahorjem, da je pogumno, da nekdo, ki je bil v javnosti osramočen, kritiziran in nerazumljen, kandidira.

Türk je Pahorja vprašal, ali se mu ne zdi, da bi moral opustiti teoretiziranje o dogovorih, saj so se sestanki in dogovori med strankami pokazali kot zelo rahli. Pahor odgovarja, da to govori iz prakse, saj je bil zraven tudi ob medstrankarskih dogovorih glede samostojnosti Slovenije leta 1990 in glede odločitve za EU. Po Türkovem mnenju pa v teh primerih stranke niso kreirale politike, saj je konsenz med ljudmi o tem že obstajal in si politiki niso mogli privoščiti alternative.

Zvera je zanimalo, kakšno garancijo lahko da Türk, da v prihodnjem mandatu, če bo izvoljen, ne bo prihajalo do blokad na področju zunanje politike, saj doslej po njegovih besedah nekajkrat ni bil pripravljen sodelovati z vlado in sprejemati njenih predlogov. Türk je takšne očitke zavrnil, glede primera Dimitrija Rupla pa pojasnil, da ga ni postavil za veleposlanika zato, ker je "zapravil zaupanje šefa države".

Na vprašanja voditeljice o njihovem finančnem stanju so predsedniški kandidati zagotovili, da v tujini nimajo skritih računov, na katerih bi imeli shranjene prihranke. Zver je ob tem izrazil začudenje, da je imel v preteklosti nižjo plačo kot protikandidata, pa vendar ima največ prihrankov. Türk in Pahor pa sta pojasnila, da sta prihranke uporabila bodisi za prenovo ali pa nakup stanovanja.

Türk je glede glede pristojnosti predsednika republike pri pomilostitvah obsojencev in njegove pomilostitve preprodajalca drog pojasnil, da je to pomilostitev predlagalo ministrstvo za pravosodje, saj je obsojenec doživel hudo prometno nesrečo, izvedenci pa so ocenili, da ni več sposoben za samostojno življenje. Pahor je napovedal, da bo kot predsednik republike zelo zadržan pri uporabi tega instrumenta, s tem pa se je strinjal tudi Zver, ki je poudaril, da sam sicer nikoli ne bi pomilostil preprodajalca drog.

Pri vprašanju, kaj zaenkrat še nepravnomočna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH, po kateri mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo njihovih deviznih vlog, pomeni za državo, so vsi kandidati med drugim izrazili prepričanje, da bo končna odločitev drugačna.