Upravno sodišče je ugodilo tožbi mestnega svetnika Mihaela Jarca (Lista za čisto pitno vodo) zoper odločitev župana Zorana Jankovića, da mu ne da soglasja za začetek postopka za zbiranje 11.000 podpisov za referendum o džamiji. Kot je za STA pojasnil Jarc, je sodišče zadevo vrnilo županu v ponovni postopek.
"Ugotavljam, da je upravno sodišče zavrnilo zlobne očitke gospoda župana, da ne znamo postaviti referendumskega vprašanja. Še hujše je pa to, da se župan otepa razpisa referenduma, ker je prodal Islamski skupnosti v Sloveniji mačka v žaklju," je odločitev sodišča komentiral Jarc.
Po njegovih besedah jim je prodal zemljišče z urbanističnim aktom, ki sploh še ni objavljen. "Akt sicer obeta, da bodo tam lahko zgradili marsikaj, vendar pa nad spremljajočimi objekti, ki pač ne spadajo v tak mega center še vedno visi damoklejev meč razpisa referenduma," je poudaril Jarc.
Zoper odločbo upravnega sodišča ni pritožbe, župan pa mora po svetnikovih besedah o zadevi ponovno odločiti v okvirih, ki jih v obrazložitvi odločbe navaja sodišče.
Janković je 30. decembra pojasnil, da mestni svetnik Mihael Jarc ni v celoti dopolnil vloge za pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o delih prostorskega akta za gradnjo džamije ter zahtevo za razpis referenduma, zato ni dobil soglasja za zbiranje podpisov. Po županovih besedah so Jarca 16. decembra pozvali, naj zaradi štirih neskladij s statutom Mestne občine Ljubljana (MOL) svojo vlogo dopolni. "Dopolnil je dve, dve pa ne," je pojasnil župan.
Mestni svetnik ni dopolnil pobude v delu, ki je v nasprotju s 43. členom zakona o obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, referendumsko vprašanje pa je v nasprotju s prvim odstavkom 71. člena statuta MOL, ki pravi, da mora pobuda izražati jasno vprašanje o splošnem aktu, je decembra pojasnil župan.
Jarc je decembra za STA pojasnil vsebino referendumskega vprašanja, ki se glasi: "Ali ste za to, da se v predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 območje ŽG in ŠO 1/1 Kurilnica (za islamski versko-kulturni center) v 11. členu črta besede "in en minaret", v 13. členu v točki 3. pa se črta tretja alineja, ki glasi "višina minareta je lahko največ 40 metrov". Svetnik je še napovedal, da bodo referendumsko vprašanje verjetno razširili še na dele 9. člena odloka, ki opredeljujejo namembnost objekta oz. objektov in arhitekturo.
