Pri baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je dopoldne potekala spravna maša, s katero so slovenski škofje zaznamovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne in pozvali k narodni spravi. Udeležilo se je je tudi več predstavnikov diplomatskega zbora in politike, med njimi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez.
Zore je v pridigi spomnil na čas 2. svetovne vojne, na njene žrtve in na hrepenenje ljudi po dnevu, ko bi utihnilo orožje, ko bi se spet lahko posvetili svojemu delu in "bi bil sosed lahko sosedu spet samo sosed". Ta dan je prišel in zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in je v vojno norost potegnilo ves svet, je bilo premagano.
Vzroke za začetek vojne morije Zore vidi v lažeh. Voditelji so svojemu narodu obljubljali blaginjo, enotnost in bratstvo. "Vse te obljube so bile laž, navdihoval jih je hudič, ki je lažnivec in oče laži," je pojasnil.
Mnogi ljudje so verjeli obljubam in se dali prepričati, da morajo namesto orodja vzeto v roke orožje, da jim zemlje ni treba obdelovati, ampak da jo morajo osvojiti, da jim ni treba proizvajati dobrin, pač pa da jih lahko vzamejo bogatim. Verjeli so celo, da je treba za osvajanje zemlje in za jemanje dobrin ubijati, je spomnil nadškof.
Vendar pa se po njegovih besedah o tem niso vsi dali prepričati. "Večina je bila v to prisiljena," je pojasnil. Ker so mimo domov hodile različne vojske, po njegovih besedah največkrat ni bila odločitev posameznika, katera ga bo vzela s seboj. "Ko so zahtevali, je moral z njimi. V nasprotnem primeru bi trpeli domači. Zaradi tega so naši možje in fantje nosili uniforme vseh vojskujočih se strani," je dejal Zore.
Danes lahko le "v spoštljivi grozi" priznamo, da mora bogoslužje ostati le zahvala za konec vojne in prošnja za mir. "Takoj ko bi zapadli skušnjavi, da bi začeli slaviti zmago, bi začeli tudi deliti ljudi, ki so bili - ne po svoji krivdi in največkrat tudi ne po svoji odločitvi - na tako različnih straneh," je poudaril.
Zato nadškofa "strese mraz", ko ene prištevamo med med heroje, druge pa med izdajalce domovine. "Heroje režimi tega sveta potrebujejo. Bog pa, ki je edini gospodar in sodnik zgodovine, zmaguje z mučenci," je dejal.
Kot je poudaril, si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo le ta osvobodila. Ko je en del Evrope proslavljal svobodo, si je drugi del namreč nadel črne rute in na skrivaj ihtel za pomorjenimi. Eni so prirejali mitinge, drugi pa padali v brezna. "Čeprav se je vojna končala, je po sredi našega naroda zazijal prepad," je dejal.
Po 70 letih je po njegovih besedah morebiti končno napočil čas, da se ozremo naokrog in se vprašamo, kje so naši bratje - kot je v svetopiskemski pripovedi Bog vprašal Kajna. V mistificiranju ideologij smo namreč spregledali človeka.
Človeku lahko vzamemo življenje, ne moremo pa mu vzeti srca. Lahko se prilastimo oblast nad njegovim telesom, ne moremo pa se polastiti njegove duše, je povedal nadškof, nagovor pa sklenil s prošnjo Bogu, naj ljudem podari duha odpuščanja in usmiljenja.
Cerar in Brglez sta se ob koncu slovesnosti ustavila še ob podobi Marije Pomagaj v notranjosti bazilike. Brglez je v poznejši izjavi za medije poudaril, da si moramo za mir prizadevati vsi v državi, tako politiki kot tudi drugi. Vsak dogodek, kakršen je bil današnji, je po njegovih besedah korak k temu. "Mir ni stanje, ampak je pravzaprav način življenja," je še poudaril.
Med okoli 1000 udeleženci današnje slovesnosti je bilo opaziti tudi nekatere druge vidne politike, med njimi predsednika SDS Janeza Janšo in predsednico NSi Ljudmilo Novak. Ta je po slovesnosti izpostavila, da ne gre zamuditi priložnosti za korak naprej na poti k spravi, in spomnila, da se v NSi za to prizadevajo tudi z zakonom o dostojnem pokopu.