Zorčič o govoricah, da bo prevzel DeSUS ali ustanovil svojo stranko: Ne morem ne zanikati ne potrditi

Zgodba, v kateri poslanska skupina nepovezanih poslancev ostaja brez članstva v delovnih telesih, je po besedah Zorčiča pomembna zato, ker se zakonodajni postopek v državnem zboru odvija v dveh delih - eden na delovnih telesih, drugi pa na plenarni seji.

Na delovnih telesih je mogoče vlagati dopolnila oz. spreminjati vsebino zakonov. "Tukaj je zelo pomembno, da imajo poslanke in poslanci - ne nazadnje poslanske skupine prek poslancev in poslank - možnost vplivati na odločitve z glasovanjem," je poudaril.

Zorčič je v oddaji Politično na TV Slovenija komentiral tudi namige iz vrst opozicije, da bi nepovezani poslanci lahko razmislili o bojkotu dela v parlamentu. Ocenil je, da bi bojkot šel koaliciji na roko. "Morda si tega celo želijo," je povedal. Je pa dodal, da tega sam ne bo spodbujal. "Na koncu koncev se vsak poslanec sam odloči po svoji volji, je pri tem svoboden," je pojasnil.

O koalicijskem stališču, da bi moral kot predsednik DZ odstopiti, pa je povedal, da o predsedniku vedno odloča državni zbor. "In ko bo večina za to, da je nekdo drug na tem mestu, bomo pač imeli drugega predsednika državnega zbora," je dejal. Ni mu pa znano, da bi bil kmalu v igri ponovni poskus njegove zamenjave.

Ob tem je spomnil tudi na petkovo glasovanje o zakonu o združevanju nadzornih agencij, ki je v DZ padel. Kot je ocenil, je bila ta odločitev DZ pomenljiva. "Več kot očitno je, da v DZ prihajajo tudi predlogi, ki so ne samo slabi, ampak tudi škodljivi. Ta zakon bi bil točno takšen," je poudaril Zorčič in izrazil zadovoljstvo, da "je to spoznala tudi večina poslank in poslancev".

Predsednik DZ se je dotaknil tudi različnih ugibanj, od tega, da bi lahko vodil stranko DeSUS, pa do ustanavljanja svoje stranke. Kot je dejal, nobene od teh možnosti ne more ne zanikati ne potrditi. Pogovori glede nadaljnje politične poti potekajo, v ospredju pa je po njegovih besedah ambicija po konsolidaciji političnega prostora.

Že več kot eno leto ali že več let je levosredinski oz. levi prostor političnega prostora razbit, v njem pa potekajo nekakšni konkurenčni boji za volivke in volivce. Na drugi strani je desni prostor homogen oz. skonsolidiran. "In če želi levosredinska stran postati alternativa temu, kar imamo zdaj, je nujen pogoj konsolidacija," je pojasnil.

Zanikal pa je, da bi sam vodil postopek poenotenja levega bloka. V pogovorih sodeluje, a za zdaj ni nikogar, ki "bi te pogovore vodil kot eden in edini".