Ne bodimo skromni – Zoran Stevanović res ni običajno ime tedna. Ni niti ime meseca. Zoran Stevanović je mnogo več, je ime leta. Sliši se neskromno in narcisu, kakršen je nekdanji kadet iz Tacna, laskavi naziv gotovo prija. A potem pride tisti vendar ... ki pravi, da Zoran Stevanović slovenske politike v letošnjem letu gotovo ni zaznamoval v pozitivnem smislu.

Naj se podporniki vladajoče koalicije še tako sprenevedajo, ampak našemu portretirancu je veliki met – zavihtel se je na stolček drugega najpomembnejšega funkcionarja v republiki, predsednika državnega zbora – uspel izključno zato, ker je desnica z njim sklenila kravjo kupčijo.

Vseeno pa bi bilo nepošteno, če bi za Stevanovićev meteorski vzpon okrivili le »janšiste«, kot to natolcujejo v opoziciji, kjer bi storili isto, če bi se le pravočasno spomnili, da populista iz Kranja, ki je zaslovel med protivladnimi protesti v času kovidne epidemije, krvavo potrebujejo za ohranitev oblasti. Danes se pridušajo, da »s takšnim človekom nikoli ne bi sodelovali«, vendar je resnica zelo preprosta: politika je umetnost možnega in Janša je s paktom s Stevanovićem svoje nasprotnike tokrat res preigral.

Da imamo danes takšno ime tedna, pa svoj del krivde nosimo tudi mediji. Sploh tisti, ki so mu po začetni zadržanosti dali programski čas in prostor, da je lahko zganjal svoj populistični cirkus, v katerem je bil vse, kar se mu je zdelo, da bo privlačno za volivce.

Tudi mirovnik in »antisistemski politik«, ki bo pomagal pripeljati Rusijo in Ukrajino do pogajalske mize. Kdor se danes zgraža nad Stevanovićevim bahanjem, kako da bo obiskal Moskvo, se srečal s šefom Putinove dume in prinesel pomiritev med Rusijo in našo državo, naj se spomni, da je predsednik državnega zbora o tem besedičil že v predvolilni kampanji.

Seveda pa obstaja še en razlog, zakaj je Zoran Stevanović danes tako glasen glede sprave z Rusijo: škandal s poslancem njegove stranke, ki še zdaleč ni dobil epiloga. V Resnici pač zavlačujejo, da bi kakršnekoli resne sankcije zoper inkriminiranega poslanca sprejeli po 10. oktobru, ko njegov odstop ne bo več pomenil nadomestnih volitev. Stranka je ceno za Mijičevo sramotno preteklost že plačala, saj je na političnem barometru padla za več odstotkov: če bi bile jutri volitve, Resnica zagotovo ne bi več dosegla štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Vse to gospod Stevanović, ki so ga v anketah prehiteli že Pirati, seveda dobro ve. Ker je dovolj inteligenten, bo z rusko Canosso sitnaril, grozil in izsiljeval toliko časa, dokler bo to zaposlovalo medije in javnost. »Afne bo guncal«, če parafraziramo besede prvega predsednika demokratično izvoljenega parlamenta dr. Franceta Bučarja, dokler ne bo iz kabineta predsednika vlade prišel opomin.

Kajti Stevanović je vseeno in še vedno t. i. koristni idiot, koalicijski operativec in sistemski funkcionar, ki ga je nastavila povolilna kravja kupčija, brez katere ne bi bilo četrte Janševe vlade. Stevanovićeva edina sreča je ta, da ga koalicija brez sodelovanja vsaj dela koalicije ne more odstaviti, saj sama nima 46 glasov.

Če »Stevo« ne bo razumel pravil iger in bo z Rusijo še nadaljeval, ga pred razrešitvijo reši že preračunljivost opozicije. Kajti če se ta glasovanja vzdrži, se desnica še zlepa ne bo rešila proruskega šefa parlamenta. Si predstavljate takšen razplet? Stevanović bo zlahka postal tudi ime leta 2027 ...

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.