Špekuliralo se je, da Janez Janša ne bo prišel na oblast še tretjič, v petek je bil za mandatarja izvoljen že v četrto, nekatere na slovenski levici pa je že strah, da bi lahko bili priča še njegovi peti vladi.

Da mu bo po koncu tega mandata še enkrat uspelo sestaviti koalicijo. Leta 2030, če mu prej ne bo razpadla manjšinska vlada s podporo nadkoalicijske Resnice. Politikom lahko hitro stopi oblast v glavo in praviloma vsi po prihodu v vladno palačo želijo tam ostati najmanj dva mandata. Nazadnje je imel takšne načrte tudi Robert Golob.

Tudi leta 2004, ko je Janša prvič prišel na oblast, sta bila še »kšeftarja« Tone Turnšek in Boško Šrot iz Pivovarne Laško prepričana, da bo Janša vladal dva mandata zaporedoma. Pa se to le ni zgodilo, saj mu je leta 2008 Borut Pahor (SD) prekrižal načrte. Po izrednih volitvah jeseni 2011 je za dobro leto Janša spet prišel na oblast, čeprav je Zoran Janković (Pozitivna Slovenija) odnesel relativno zmago.

Podobna zgodba se odvija tudi letos, saj relativnemu zmagovalcu Robertu Golobu (Gibanje Svoboda) tako kot Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije. Kar pa je uspelo Janši marca 2020 (SDS je bila relativna zmagovalka volitev 2018), ker je tedanji premier Marjan Šarec (LMŠ) prej kot v dveh letih po volitvah vrgel puško v koruzo.

Če bo Janez Janša naslednja štiri leta obstal na Gregorčičevi, bo po dolžini vladanja prehitel pokojnega Janeza Drnovška, ki je bil tudi štirikratni mandatar. Drnovšek je bil predsednik vlade deset, Janši pa bi se leta 2030 obrnilo enajsto leto. Ne samo, da je Janša maratonec na domači politični sceni že od prvih demokratičnih volitev leta 1990, ko je bil prvič izvoljen za poslanca in je nato v izvršnem svetu pod vodstvom Lojzeta Peterleta prevzel republiški sekretariat za ljudsko obrambo, ampak je nedvomno tudi velemojster političnega šahiranja.

V sedanjem sklicu parlamenta ni nikogar več iz tistih Demosovih, osamosvojitvenih časov. Političnemu veteranu Janši je do poteka funkcije predsednika republike pariral le Borut Pahor, vsi ostali politiki iz začetka devetdesetih uživajo v pokoju ali pa so že pokojni.

Janševa politična pot v zadnjih 36 letih je bila polna vzponov in padcev. Ni šlo samo navzgor, bilo je tudi veliko spotikov. Precej tudi po lastni krivdi, ni bila zanje vedno zaslužna politična konkurenca.

Ampak na koncu pod črto, ko se dela politična bilanca, pa je Janši vendarle treba priznati vztrajnost, da se je v tem dolgem obdobju izmojstril v obrti politike, da mu pri tem tudi nekateri politični prvokategorniki ne sežejo do kolen. Janša je postal slovenski prototip vladarja, kot ga je opisal slavni italijanski politični filozof Niccolo Machiavelli.

Pragmatičen, preračunljiv in manipulativen politik, ki stremi po oblasti za vsako ceno, pri tem pa cilj opravičuje sredstva. Politik, ki ga v prvi vrsti vodijo interesi in pri tem rad pozabi na načela. Politična kupčija z Zoranom Stevanovićem je dokaz za to.

»V politiki so enkrat besede tako, drugič drugače. To je kruta realnost politike,« je v opravičilo pred vstopom v četrto Janševo vlado javno izjavil Anže Logar. Da v politiki dana beseda ne velja nič, je bilo razumeti predsednika Demokratov. Pred volitvami govoriš eno, o politični širini denimo, po volitvah pa narediš ravno nasprotno.

Enkrat so besede tako, drugič drugače, še enkrat ponovimo Logarja. Vse je torej dovoljeno: zavestno laganje, prevare volivcev … Gre namreč za oblast za vsako ceno, cilj pa opravičuje sredstva. Logar se je tako sam slekel do nagega, po volitvah mu ni treba več nositi očal, maske so padle, on pa je požrl vse javno dane besede in padel v objem Janezu Janši. Logar je v makijavelizmu hujši od Janše.

Če bi bil mož beseda, bi Demokrati ostali v opoziciji in bi imeli predčasne volitve. Logar bi tako imel novo priložnost, da osvoji tistih dvajset plus poslanskih mandatov, kot si jih je obetal in to napovedoval v kampanji pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Vstop v Janševo koalicijo pa je nedvomno začetek konca politične kariere predsednika Demokratov. Anže Logar je postal novi Ciril Pucko.

Na Slovenskem je politika že tako na slabem glasu, po zadnjih volitvah je gotovo še na slabšem. Očitno še nismo dosegli dna, še vedno ga je možno poglobiti.

Pa niso za to krivi samo Janez Janša, Anže Logar ali Zoran Stevanović, je še cel spekter drugih politikov, tudi na levi strani z nekdanjim, prvim predsednikom republike Milanom Kučanom na čelu. Slovenska politika je bila vedno umazana, po ljudsko pravi kupleraj. V politiki praviloma ni nedolžnih, je pa veliko pokvarjenih. Praviloma pa so najbolj pokvarjeni prav tisti, ki najraje moralizirajo in se trkajo po prsih.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.