Lahko se tudi zadolžujejo, a le za investicije. Letni proračuni znašajo od nekaj milijonov evrov v manjših občinah do okoli pol milijarde evrov v Ljubljani.

Največji del prihodkov občin zagotavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine.

A številne občine opozarjajo, da povprečnina ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog občin. Hkrati finančni položaj občin otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter vsesplošne rasti cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev.

Zato si občine prizadevajo za višjo povprečnino. "Če je razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški občin v letu 2020 znašal nekaj več kot štiri odstotke, je leta 2025 znašal okoli 15 odstotkov, kar v absolutnih številkah okvirno pomeni več kot 230 milijonov evrov," so izračunali v Združenju občin Slovenije (ZOS).

Višina povprečnine se določa sproti na dve leti. Za leto 2025 je bila določena v višini dobrih 771 evrov na prebivalca, za leto 2026 se je z rebalansom državnega proračuna zvišala na 845 evrov. Ta dvig v združenjih občin pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da tudi ta znesek ostaja pod dejanskimi stroški izvajanja zakonskih nalog občin.

Ob nedavnem odprtju sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Mariboru je predsednik vlade Janez Janša napovedal prizadevanja za ustavno določitev fiksnega deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki bi pripadal lokalni ravni. S tem bi po njegovih besedah olajšali delo in načrtovanje županom in občinskim svetom, saj bi ti vnaprej vedeli, s koliko sredstvi bodo razpolagali.

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) poudarjajo, da je stabilno in predvidljivo financiranje ena ključnih zahtev občin, vendar bo mogoče omenjeno rešitev oceniti šele, ko bo predstavljena njena vsebina, način razdelitve sredstev med občine in postopek morebitne ustavne spremembe. Kot bistveno izpostavljajo, da sistem občinam zagotavlja sredstva, ki sledijo dejanskim stroškom zakonsko določenih nalog in omogočajo dolgoročno razvojno načrtovanje.

V Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) pri morebitnih spremembah financiranja občin upajo, da bo ministrstvo oziroma vlada sledila pristopu, da nobena občina po spremembi ne bo na slabšem. "Dejstvo je, da nimajo vse občine enakih stroškov na prebivalca, številne so v trenutnem sistemu podfinancirane," pravijo.

ZMOS si želi izboljšanja stanja financiranja mestnih občin, ki imajo v povprečju višje stroške in nižje prihodke iz primerne porabe na prebivalca, "vendar ne na račun ostalih občin". "Rešitev je lahko krepitev korektivnih mehanizmov, ki izven povprečnine z dodatnimi sredstvi naslavljajo podfinancirane občine," menijo.

Po podatkih ministrstva za finance so prihodki vseh občin v letu 2025 znašali približno 3,9 milijarde evrov, odhodki pa 4,4 milijarde evrov. Letos občine načrtujejo prihodke v skupni višini 4,5 milijarde in odhodke v višini dobrih pet milijard evrov.

Najmanjši proračun imajo občine Hodoš, Kobilje in Osilnica, ki so lani razpolagale z okoli milijonov evrov prihodkov. Na drugi strani seznama 212 občin je glavno mesto Ljubljana, ki je lani po podatkih iz zaključnega računa ustvarilo 443,6 milijona evrov prihodkov, njegova zadolženost pa je konec leta znašala 114,6 milijona evrov.

Lani je skupna zadolženost slovenskih občin znašala približno 1,5 milijarde evrov, povprečni dolg na prebivalca pa je bil 735 evrov. Takšno stanje po ocenah ministrstva za finance ni zaskrbljujoče.

Občine se lahko zadolžujejo le za investicije, ne za pokrivanje rednih stroškov. "Zadolževanje občin zato samo po sebi ni nujno znak slabšega finančnega položaja, ampak je instrument za izvedbo razvojnih in infrastrukturnih projektov. Pritisk na zadolževanje pa lahko povečujejo visoki lastni deleži pri investicijah, predfinanciranje evropskih projektov in rast investicijskih stroškov. Zato so pomembni stabilni sistemski viri ter več možnosti avansnega in sprotnega financiranja evropskih projektov," pojasnjujejo v SOS.

Nadaljnjega povečevanja zadolženosti občin ni mogoče izključiti. "Zlasti če bodo občine ob višjih tekočih izdatkih ohranjale načrtovani obseg investicij. Ključno je, da je zadolževanje vzdržno in da občinam omogoča izvedbo razvojnih projektov, ne da bi ogrožalo njihovo dolgoročno finančno stabilnost," pravijo v ZOS.