V morebitni drugi krog lahko po njegovem pride samo Luka Mesec, nikakor pa ne Anton Rop, ki ga v kampanji najbolj srdito napada. Zoran Janković v intervjuju prvič javno spregovori o zakulisni vlogi Gregorja Golobiča, ki naj bi sodeloval tako z Mescem kot z Ropom. 

Po porazu Aleksandra Vučića je Janez Janša na svojem profilu na X zapisal: »Sedaj na vrsti Zoran Janković. Kmalu.« Padel je Orban, padel je Vučić, kdo bo padel prej – Janković ali Janša? 

Tega sicer nisem videl, ampak ima pravico, da piše takšne stvari. Tudi ne vem, kdaj je o meni napisal kaj prijaznega. Bom pa odgovoril drugače. Podobno vprašanje sem že dobil: ali bom zmagal na volitvah in bom župan še štiri leta, Janša pa bo na oblasti še tri leta? Rekel sem: »Jaz bom še štiri leta, za Janšo pa ne vem, ali bo še tri.«

Zanimiva je zgodovina teh dvajsetih let in še več. On me je leta 2005 zamenjal v Mercatorju. Nikoli si ne bi mislil, da se bo to zgodilo. Po drugi strani pa sva v času kovida dobro sodelovala. Rekel sem mu, da je vse, kar predlaga in je dobro za Ljubljano, dobrodošlo, saj je dobro tudi za vse druge. Praktično vsak drugi večer sva se z Janšo slišala. To je bilo res dobro sodelovanje, če odmislimo tiste sprehode po gozdu z maskami in dogajanje z vodnim topom ter solzivcem.

Čestital sem vsem ministrom in vsi so mi odgovorili ter se zahvalili. To se mi je zdelo korektno. Konec koncev se bomo morali tudi v prihodnje dogovarjati, ne glede na to, kdo je predsednik vlade in kdo župan. Janša ima svojega kandidata, nastopa korektno in nimam kaj pripomniti. No, ne vem, ali ima enega ali dva, ker dva računata na iste glasove.

Zanimivo, da SDS v župansko tekmo pošilja širši javnosti dokaj neznanega arhitekta Aleša Vrhovca, ki se je v Janševo stranko vključil šele letos po parlamentarnih volitvah. V preteklosti ste imeli z desne politično močnejše protikandidate. Pred dvajsetimi leti prvega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, pa leta 2018 Anžeta Logarja, ki je prejel slabih 30 odstotkov glasov …

Res je, to sta bila močna kandidata. Arharja zelo spoštujem, pri meni je dobro zapisan kot guverner Banke Slovenije. Dobro sva sodelovala že takrat, ko sem bil v Mercatorju. A bil je bolj povezan s Cerknico in po mojem Ljubljane ni dovolj dobro poznal. To je dejstvo. Anže Logar pa je bil najmočnejši kandidat SDS. Močnejšega aduta niso imeli. Potem so celo govorili, da je zmagal, ker je dobil 29 odstotkov glasov.

Zame imajo letošnje volitve dve posebnosti. Prva je, da sem že dvajset let župan. To je moja velika prednost, hkrati pa je lahko tudi slabost: dvajset let sem že tukaj. Druga pa je, da so po Trumpu vse volitve postale precej bolj brutalne. Poglejte, kaj se dogaja. Svojim sodelavcem sem jasno povedal, da ne bomo nikogar blatili. Tega ne dovolim. Takšne stvari se ti na koncu vedno vrnejo. Naj to počnejo drugi, prek X (Twitter).

Govorilo se je tudi, da bi lahko kandidiral Aleš Hojs, ki ima pomembno funkcijo v ljubljanski SDS, vendar se to ni zgodilo. Med vašimi nasprotniki na desnici je tudi Aleš Primc. Zadnja štiri leta je mestni svetnik, pred mestno hišo je organiziral, mislim, da 19 protestnih shodov ...

33 jih je bilo.

... pred štirimi leti pa je na županskih volitvah dobil slabih sedem odstotkov glasov. Vam gre Primc na živce?

Saj ne moreš izbirati. Moj odgovor njemu je bil zelo jasen, tudi na seji mestnega sveta. Uporabil sem prispodobo legendarnega predsednika državnega zbora Franceta Bučarja, našega častnega meščana, ki je rekel: »Tu pa ne boš afen guncal.« Primc lahko eno uro pred mestno hišo gunca afne. Pripelje avtobus ljudi iz Dolenjske, dobijo transparente, eno uro protestirajo in se odpeljejo.

Primož Lavre

Na sejah mestnega sveta pa mu tega ne dovolimo. Ko je poskušal motiti sejo, smo ga enkrat že izključili. Ve, da bi ga lahko tudi naslednjič. Ima pač svoj način nastopanja. Mene ne moti, da je proti meni, res me ne moti. Logično je, da mi nasprotuje. Moti me, da s svojimi lažmi straši Ljubljančane.

Mislite predvsem na kanal C0?

Ta kanal je prestal vse preizkuse in ima pravnomočna gradbena dovoljenja, ki jih ne izdaja Mestna občina Ljubljana, ampak država. Izjema je še zadnjih 112 metrov, za katere je nekdo sprožil sodni postopek. Zaprli smo 20 tisoč greznic, iz katerih se je odpadna voda neposredno iztekala v podtalnico, in zapiramo jih še 6400. Pred dvajsetimi leti smo imeli približno 68-odstotno priključenost na kanalizacijo, danes je ta 98-odstotna. Še en odstotek pa bomo to zaključili. 

Ljubljana ima več kot 1280 kilometrov kanalizacije, razdeljene na sistema A0, B0 in C0. Sam sem povezan z B0 na Rudniku, kolegica z A0 v bližini Kleč. Tam je Glinškova ploščad, kjer kanalizacija poteka skozi 50 let stare betonske cevi, za katere pravijo, da ne puščajo, in pijemo čisto pitno vodo. V kanalu C0 imamo dodatno zaščito, čeprav so cevi nove iz sodobnih materialov, ki prav tako ne puščajo. Ne bomo zastrupili vode. Ko nekdo nenehno ponavlja nasprotno, ljudje začnejo verjeti, čeprav so to laži. To me moti, nič drugega.

Toda proti vam ni bil samo Primc. Zelo ostra opozicija v mestnem svetu je bila tudi Levica oziroma njeni svetniki. Zanimiva kombinacija, kajne?

Meni se je zdelo zelo nenavadno. Poglejte, kako sedijo v mestnem svetu: na eni strani štirje predstavniki Levice, na drugi štirje predstavniki SDS. Pri približno 95 odstotkih sklepov so glasovali usklajeno proti. Razlikovali so se samo pri določenih temah, denimo pri LGBT, kjer je bila Levica na drugi strani. To me preseneča, vendar je to njihova pravica. Imeli smo tudi dva predstavnika, ki sta bila prej v SDS in sta pozneje postala Demokrata. Z njima smo sodelovali zelo korektno. Vsak se sam odloči, kaj želi. Volitve bodo pokazale svoje.

Toda bolj kot z desne po vas letos pada z leve. Da ste mlinski kamen leve sredine in da Janković najbolj ustreza Janši, se je avgusta letos v intervjuju za Reporter pridušal Uroš Jauševec, nekoč glavni tajnik SD, danes pa eden glavnih podpornikov stranke Ljubljana smo vsi Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič.

Uroš Jauševec? Vem, kdo je. V življenju sem ga srečal dvakrat. Ni vreden omembe. To je moj odgovor: ni vreden omembe.

Anton Rop vam je leta 2002, ko je bil še minister za finance, na gospodarski zbornici očital, da vas je politika nastavila na vrh Mercatorja in da vas je osebno nastavil prav on. Je to res? Vas bo zdaj tudi odstavil? Ankete mu namreč ne kažejo najbolje, saj naj se ne bi uvrstil v drugi krog.

Saj to je odgovor. Točno to: po anketah je daleč od drugega kroga. Jaz imam prednost pred Mescem, Rop pa je še precej zadaj.

Spominjam se, kaj se je zgodilo takrat na gospodarski zbornici. Bil sem v Mercatorju in sedel v prvi vrsti. Prisoten je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Rop je dejal nekaj v smislu, da politika ne odloča na skupščinah podjetij, ker nima večine. Jaz sem temu ugovarjal. Če ima politika v podjetju 30-odstotni delež, preostalo lastništvo pa je razpršeno med tisoče delničarjev, ima lahko v praksi večino. Zato je to rekel.

Je pa dejstvo, da me je Rop kot predsednik Slovenske odškodninske družbe predlagal v nadzorni svet Mercatorja. To se je zgodilo po dogovoru s tedanjim sodelavcem oziroma svetovalcem dr. Drnovška, pokojnim Petrom Riglom. S Petrom sem bil zelo dober. Rekel mi je: »Zoran, tebe bi dal v nadzorni svet Mercatorja. Ti se spoznaš na trgovino, da boš upravi malo gledal pod prste.« Tako sem prišel tja. 

Rop vas je nastavil, Janša pa je bil zaslužen za to, da so vas odstavili iz Mercatorja in da ste postali župan. Že dvajset let ste župan. Pravzaprav bi se morali Janši zahvaliti.

Saj sem se. Zanimivo pa je nekaj drugega. Če bi me kdo leta 2005 vprašal, kaj bom počel v prihodnje, si tega ne bi predstavljal.

Spomladi leta 2005 sem bil v Bakuju. Naša ambicija je bila, da bi se Mercator širil vse do tja. Trgovina je nekaj, za kar moraš imeti občutek. Tri ure sem stal na pločniku, opazoval promet, mimoidoče in obiskoval trgovine. V Bakuju so imeli že takrat butike kot v Parizu, v trgovinah s prehrano pa je meso viselo s stropa. Rekel sem si, da je to lahko priložnost za nas.

Razmišljali smo, kako bi ladja plula do Kopra, kaj bi peljala tja in kaj bi pripeljala nazaj. Začeli smo delati načrte. Dvakrat sem bil pri azerbajdžanskem predsedniku Alijevu, izvrstnem predsedniku in gospodarstveniku, in vse je bilo pripravljeno. Potem pa me je Janša odstavil. Tako je bilo. 

Saj je Andrijana Starina Kosem, za katero sem rekel, da je največja izdajalka Janeza Janše, povedala, kako je bilo na sestanku. Bavčar in Šrot sta to elegantno izpeljala. 

Eno leto sem iskal nov izziv. Naj povem anekdoto. Sošolec iz gimnazije, ki je bil tudi mestni svetnik in direktor Waldorfske šole, me je srečal med tekom oziroma hojo po Golovcu. Vprašal me je: »Zoran, zakaj se sekiraš? Saj imaš dovolj denarja. Vzemi ženo in pojdita za eno leto z ladjo okoli sveta.« Odgovoril sem mu: »A ni dovolj, da so me kaznovali in mi vzeli moje življenjsko poslanstvo, Mercator? Zdaj bi me pa še okoli sveta pošiljal?«

Zdaj sem zelo zadovoljen. Nikoli si nisem mislil, da se bom tako močno navezal na politično funkcijo. Jaz nisem politik, sem pa na politični funkciji. Navezan sem na župansko funkcijo, na Ljubljančane in na svoje sodelavce. Zagotavljam vam, da imam najboljšo ekipo, in ne govorim samo o Sloveniji. Na to ekipo je lahko vsak ponosen. To je moje življenje.

Verjetno vas je presenetilo, da se je letos v župansko tekmo vključil Anton Rop, ki ga že dolgo ni bilo v politiki. Leta 2004 je kot predsednik vlade in naslednik Janeza Drnovška izgubil parlamentarne volitve proti Janezu Janši. Na soočenjih vas zelo ostro napada. Na programskem kongresu svoje stranke je parafraziral Jožeta Pučnika in dejal: »Zorana Jankovića ni več, gre za Ljubljano.« To je pozneje ponovil tudi v intervjuju. Praktično vas je odpisal že pred volitvami.

To je njegova pravica. Povedal sem že, da nikoli nisva bila prijatelja. On se je tako odločil. Ima svoj slog nastopanja, jaz pa svojega. Na koncu bodo rezultati pokazali, koga ni več. Potem se bo lahko hvalil.

Je Anton Rop vstopil v župansko tekmo samo zato, da bi trasiral pot Luki Mescu?

Ne znam povedati. Zgodba je takšna, da naj bi tako z Ropom kot z Luko Mescem sodeloval Gregor Golobič.

Prav to sem vas želel vprašati. Poznavalci političnega zakulisja pravijo, da sta kandidaturi Ropa in Mesca usklajeni in da za obema stoji Gregor Golobič. 

Tudi sam sem to slišal. Z Gregorjem pa nisem govoril. Gregor Golobič je lahko vzor vsem strankarskim sekretarjem kot človek, ki je znal držati stvari v svojih rokah. Politiko izjemno dobro pozna. Zakaj se je odločil za to, ne vem. Z njim nisem imel kakšnih posebnih razprtij.

Je pa eno dejstvo. Takrat smo v Mercatorju poskušali izpeljati odkup 24,9 odstotka delnic s strani zaposlenih. Govorim o približno dva tisoč zaposlenih. Edini način, da bi takšen nakup odplačevali, je bil prek dividend. Ne moreš ustanoviti nekega podjetja npr. »Zoran Janković, s. p.« in reči, da bo kot zasebnik kupil mleko od Ljubljanskih mlekarn ceneje kot predsednik uprave Mercatorja. To bi bilo sprenevedanje. Potrebovali smo rešitev, ki bi omogočila zbiranje sredstev in odplačevanje obveznosti.

Primož Lavre

Takrat smo vse preračunali, polovico denarja bi dal vsak sam, bilo bi pet krogov lastništva. Sam bi lahko imel 12,5 odstotka tega deleža. Razen začetnega vložka bi se nakup odplačeval z dividendami približno 12 do 15 let. Vse je bilo zelo podrobno razdelano. Del lastništva, 24,9 odstotka, je bil predviden za velikega evropskega trgovca, da bi lahko uporabljali njegove nabavne poti in imeli boljše pogoje, od čokolade Milka do Coca-Cole. 24,9 odstotka bi bilo v lasti banke, preostanek pa bi imeli država in drugi lastniki.

Načrt ni uspel. Še danes pomislim na takratne vodilne v Kadu in Sodu. Potrebovali bi delež Kada ali Soda ali Matjaža Gantarja; vsak je imel približno 13 odstotkov. Po pogovorih z direktorji je Gregor Golobič to preprečil. Ko sem prišel do enega od njih, mu je Gregor po tem, kar sem slišal, sporočil, naj me »odpika«. Pravzaprav je uporabil precej bolj grobo besedo. Tako je bilo.

Kateremu direktorju?

Jožetu Leniču, tedanjemu direktorju Kada.

Če prav razumem, se od takrat vleče neka zamera. Toda podjetje, s katerim je bil povezan Gregor Golobič, je pozneje sodelovalo pri tehnični podpori mestni kartici Urbana. To je bil kar dober posel, kajne?

To morate vprašati podjetje, ki je to izvajalo. Za nas je bil dober posel.

Verjetno je bil dober tudi za podjetje?

Tega ne vem. A dobili smo storitev, ki smo jo potrebovali. Najbrž je bil dober tudi zanje. Jaz podjetja ne poznam in tega nisem nikoli posebej izpostavljal. O Ultri sem takrat bral v medijih.

Zanimivejša je zgodba z Matjažem Gantarjem, ki jo lahko povem do konca. Na seji nadzornega sveta je pred vsemi dejal, da bo imel Zoran Janković, če se odloči prodati svoje delnice, absolutno prednost, prvi med enakimi. Mi smo mu ponudili enako ceno, po kateri je delnice pozneje prodal, približno 38 tisoč tolarjev za delnico. Prodal pa jih je Šrotu in Bavčarju.

Pokojni Gantar mi je pozneje povedal, kako je prišlo do tega, in se mi opravičil. Po njegovih besedah je dobil ne 38 tisoč, ampak 48 tisoč tolarjev za delnico, a ne direktno, temveč je razliko dobil prek drugega posla, ker je Jožetu Zagožnu prodal delnice nekaterih elektroenergetskih podjetij. To mi je povedal sam.  

Štirinajst dni pred njegovo smrtjo sem bil pri Gantarju doma. Tudi z njegovim sinom in ženo sem v dobrih odnosih. Matjaž je imel vikend v Kranjski Gori. Nekoč me je poklical v petek popoldne in rekel: »Zoran, vrata skladišča trgovine so odprta. Tam se sprehajajo, je premalo ljudi ...« Čez približno eno uro sem bil tam. Vedel je, da bom stvari uredil. 

Podobno je bilo v Cerknici: ko mi je Arhar povedal, da je Mercatorjeva trgovina umazana, sem šel tja in zahteval, da se uredi. Zaposleni so delali tudi v soboto, nedeljo in ponoči, da je bila trgovina naslednji dan takšna, kot mora biti.

Matjaž Gantar mi je pozneje tudi rekel, da je naredil napako. »Zajebal sem,« je dejal in v jezi pripomnil nekaj v smislu, ali naj se ustreli. Pa sem rekel: kaj bi s tem, saj nima smisla. Če pogledam, kje je bil Mercator leta 2005 in kje je danes, takšnega Mercatorja ni več. Govorim o »mojem« Mercatorju.

Takrat smo bili v trgovini pojem za Evropo. Zanimali so se za nas tudi veliki evropski trgovci. Spomnim se obiska enega lastnika družbe Delhaize v Ljubljani. Z avtom sem ga peljal na Brnik in mu pokazal, kako imamo organizirano skladišče ter zloženo blago v Mercator centru Kranj. Dobil sem celo vabilo, da bi prevzel vodenje njihove družbe.

Bil sem zelo hvaležen, ponudba je bila izjemna, tudi glede plačila. Vendar sem mu povedal: Glejte, imate dva sinova, ki bosta nekoč želela voditi družbo, in bi se lahko zaradi tega pojavile težave. Imeli so tudi direktorja, ki po mojem res ni dobro poznal trgovine. Ponudbo sem zato zavrnil. Čez leto in pol je pristal na vozičku. Jaz pa sem imel Mercator, ki je bil moje poslanstvo, moja ljubezen.

Po vseh teh letih ste še vedno navezani na Mercator.

Da.

Zdaj pa ste že dvajset let župan.

Zanimivo je, da sem tudi tukaj navezan na ljudi. Še danes srečam veliko zaposlenih v Mercatorju in mi rečejo: »Joj, župan, kako lepe so bile naše Mercatoriade.« Tako je tudi v Ljubljani. Človek se spominja predvsem lepih stvari. Čeprav smo imeli na primer v vojski veliko pritožb, kako je bilo hudo, ti na koncu ostanejo prijateljstva, druženje in lepi spomini. Tudi tukaj je tako. Ostanejo ti predvsem lepe stvari.

Letos se za ljubljanskega župana poteguje kar petnajst kandidatov. Do zdaj ste vedno zmagali v prvem krogu. Pričakujete, da bo tako tudi v nedeljo, 15. novembra?

Da.

V prvem krogu? 

Da.

Pravijo, da bo letos drugi krog ...

Pravijo.

... in menijo, da bi bila takrat tekma odprta in nepredvidljiva. Navajajo primer dolgoletnega celjskega župana Bojana Šrota, ki ga je pred štirimi leti premagal novinec Matija Kovač. Vas lahko doleti podobna usoda?

O tem odločajo volivci. Kar bodo odločili, bom sprejel.

Primož Lavre

Kdo bi bil za vas v drugem krogu nevarnejši kandidat, Luka Mesec ali Anton Rop?

Ne gre za to, kdo je nevarnejši. Dejstvo je, da lahko v drugi krog pride samo Luka Mesec.

Si lahko predstavljate Luko Mesca kot ljubljanskega župana? Nekatere moje znance, sam nisem iz Ljubljane, je celo strah, da jim ob njegovi zmagi komunala ne bi več odvažala smeti.

To so ugibanja. Luka Mesec je edini, ki bi po teh anketah lahko prišel v drugi krog. Vse drugo je prazno govorjenje. Ankete kažejo, da imam pred njim devet odstotnih točk prednosti, on pa ima približno štirinajst točk prednosti pred tretjim in četrtim kandidatom.

Mesec je politik, dobro nastopa, je načitan, lepo vzgojen in prijazen. Ima vpliv. Bil je minister in vodil ministrstvo, sodeloval pri sprejemanju sklepov v vladi. Manjkajo pa mu operativne izkušnje. Kaj bi bilo z odvozom smeti, je brezzvezno ugibanje. Takšnega praktičnega dela pa skoraj nobeden od protikandidatov ne pozna.

Povem vam, kako je bilo danes zjutraj, ko sem šel na delo. Pred pol osmo sem šel po Barjanski cesti in pogledal, kaj delavci počnejo, kako sadijo rože in kako se zaključuje projekt, in to osem mesecev pred rokom. Bil sem dobre volje. Pozdravil sem delavce, se za minuto ustavil, se pogovoril z njimi ali jim pomahal. Oni so bili dobre volje in jaz tudi. Delo je vrhunsko. Znam našteti vsako ograjo. To je moje življenje.

Minuli konec tedna sem po Barjanski cesti peljal tudi najmlajšo vnukinjo, ki hodi v šolo v bližini. Hotel sem ji pokazati, kako bo lahko prišla v šolo. Aleksander Čeferin je o meni povedal, da imam na leto samo pet ali šest dni dopusta in da živim za Ljubljano. Je moj prijatelj, toda povedal je, da me ne bi predlagal za župana, če ne bi menil, da sem za to najboljši.

Na koncu pa ne odločajo prijatelji, ki me podpirajo, niti moja ekipa, čeprav je po mojem najboljša. Odločali bodo Ljubljančani. Z mano vedo, kaj dobijo. Povedal sem jim, da se ne bom spremenil. To bo definitivno moj zadnji mandat. Tisti, ki bodo v prihodnje podžupani, bodo imeli priložnost pokazati, kdo bi bil lahko moj naslednik.

Pomembna je tudi vizija mesta. Dve leti smo pripravljali vizijo Supermesto, pri delu je sodelovalo približno dva tisoč ljudi. Prejeli smo mednarodno nagrado Maks Fabiani. To je priznanje stroke, ki je ena bolj ljubosumnih strok. Tudi to je eden od razlogov, zakaj sem se odločil, da bom znova kandidiral: želim, da bi se vizija uresničevala. Ne vem niti, ali bom še dvajset let živel. Janez Koželj je v prvih dvajsetih letih dela na občini postavil temelje urbanističnega razvoja, zdaj pa pričakuje, da bo njegovo delo nadaljeval Rok Žnidaršič. Zasejali smo, da bo lahko mesto v prihodnje raslo.

Robert Golob mi na vprašanje, komu bo dal glas, vam ali kandidatu Gibanja Svoboda Klemnu Boštjančiču, ni želel odgovoriti, češ da je to njegova osebna stvar. Vas je presenetilo, da je Boštjančič nazadnje vstopil v župansko tekmo, ali gre za dogovorjeno igro?

Presenečen sem bil. Bivši predsednik vlade je še približno mesec dni prej rekel, da ne bodo imeli svojega kandidata. Bili smo skupaj in Klemen, ki ga imam tudi za prijatelja, je dejal, da ga nihče ne more prisiliti, da bi kandidiral proti meni. Potem so se tako odločili in jaz sem to sprejel. Ni bilo dogovorjeno. Je pa Golobova žena Tina javno povedala, da bo volila mene.

Dva poslanca Gibanja Svoboda kandidirata na vaši listi za mestni svet, Svoboda pa ima tudi svojo listo. To je precej politično shizofrena slika.

Je, vendar je tu razlika. Lenart Žavbi je pred letom in pol dobil soglasje predsednika vlade, da lahko kandidira na moji listi. Predviden je tudi za podžupana. Duško (Vujanović, op. p.) je naš. Pri nas je delal in magistriral, nato postal poslanec, vendar je še vedno naš in zanj je tukaj vedno prostor.

Primož Lavre

Če Svoboda ne bi postavila svojega županskega kandidata, bi Duško kandidiral na njeni listi. Naša naravna koalicija je bila s Svobodo in SD in je dobro delovala. Takrat je bilo preprosto razložiti, da je vseeno, katero od teh list volite. Zdaj pa ni več tako. Zdaj potrebujem glasove za Listo Zorana Jankovića.

Če boste ponovno izvoljeni, vaša lista in dosedanja koalicija pa v mestnem svetu ne bosta več imeli večine, bo to za vas problem?

Tega zdaj ne znam povedati. Najprej bomo videli, kdo bo izvoljen in koliko mestnih svetnikov bo dobila posamezna lista. To bomo vedeli po nedelji, 15. novembra.

Čeprav ste župan že dvajset let, niste rekorder. V Sloveniji imamo šest županov, ki so na čelu občin že osem mandatov oziroma 32 let, od leta 1994. Dva od njih, Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi in Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem, se potegujeta še za deveti mandat.

Odlična župana, odlična kolega. Tudi Čebulj mi je pripovedoval o odličnem sodelovanju z Ljubljano oziroma o tem, kako so bile prej povezane gorenjske občine. Poglejte tudi Dunaj. Michael Häupl je bil zame najboljši župan vseh časov v Evropi. 24 let je vodil mesto, njegov predhodnik Helmut Zilk 10 let, njegov naslednik Michael Ludwig je moj prijatelj, je zdaj župan že 12 let.

V čem je problem? Bistveno je, ali si dober ali nisi. Podobno je v športu. Tudi pri nogometu in nagradah, kot je zlata žoga, odločata kakovost in uspeh, ne pa samo starost. Med nominiranci je bil tudi 19-letni Lamine Yamal iz Barcelone, a zmagal je Harry Kane, star že 33 let. Zato dolžine mandata same po sebi ne vidim kot težave. Kvaliteta odloča. 

Poznam tudi razvoj drugih občin, saj sem jih spremljal že v času Mercatorja, ko smo imeli tam trgovine. Neverjeten razvoj vidimo. Poglejte, kaj je naredil Čebulj v Cerkljah, denimo z industrijsko cono na Brniku. In kaj je z ekipo naredil Švagan v Zagorju. Pred takšnim delom se lahko samo prikloniš.

Torej ne podpirate predloga Antona Ropa, da bi bilo treba županske mandate omejiti?

Pri mojih letih mi je vseeno, vendar nisem za to.

Mislim, da se Ropov predlog nanaša predvsem na vas.

Ne vem, kaj je mislil. Jaz sem že povedal, da bo to moj zadnji mandat.

Ena od tez je, da znova kandidirate zato, ker se bojite, da bi vas na sodišču obsodili in zaprli, županska funkcija pa naj bi vam še naprej zagotavljala nekakšno pravosodno imuniteto.

Ves čas so govorili, da imam isto sodnico. Višje sodišče je preverilo dodeljevanje zadev in ugotovilo, da je vse potekalo pravilno. Edino, kar je ostalo isto, je ista tožilka. Imam še dve odprti zadevi.

Če se prav spomnim, je tožilka Blanka Žgajnar do zdaj izgubila vse postopke proti vam. Koliko odprtih zadev imate še?

Samo še dve. Včeraj sem bil znova na sodišču zaradi hladilne strojnice. To je zadeva iz leta 2011. Volitve na mojo udeležbo ne vplivajo, jaz nikoli ne manjkam. Tudi včeraj nisem manjkal. V eni zadevi je višje sodišče odločilo, da mora biti ponovno sojenje; to se bo začelo 2. decembra.

Nekaj pa moram pojasniti. Ni prijetno, ko policija pride k tebi domov. Imel sem štiri hišne preiskave, toda policisti so bili vedno korektni. Prav tako ni užitek hoditi na sodišče. Kdor misli, da v teh postopkih uživam, se zelo moti. Je pa sodišče edini kraj, kjer lahko dokažem svojo nedolžnost.

Ne razumem, česa naj bi me bilo strah. Mirno spim. Na svetu ne boste našli človeka, ki bi mi dal en evro ali sto milijonov evrov. Če bi kdo prišel in rekel, da mi je dal milijon, bi moral povedati, kdo je in kdaj se je to zgodilo. Takšnega človeka ne boste našli.

Pri nas je način odločanja jasen. Najprej pristojni oddelek nekaj predlaga. Potem mora finančna služba potrditi, da je zadeva predvidena v proračunu. Nato jo preveri pravna služba, za njo podžupan ali direktor. Jaz sem šele peti v tem postopku. Poskusite se s štirimi ljudmi pred menoj dogovoriti, da bi skupaj nekaj nepravilnega naredili. Ni možnosti. Pa tudi poskušal ne bi. Tako sem vzgojen. Vse povem odkrito in moji sodelavci to vedo.

Primož Lavre

Ves čas vabim novinarje, naj preverijo dejstva. Moj odvetnik Janez Koščak je za TFLGlasnik dejal nekaj zelo pomembnega tudi o mojem primeru: mediji so postali četrta veja oblasti, po njegovem pa so prevzeli še del vloge tožilstva in sodišč. Policija ali tožilstvo jim posredujeta dokumente, tudi prisluhe, in potem se o človekovi krivdi odloča v medijih, še preden se sodni postopek sploh začne.

Govorite o medijih, ki povzemajo dokumente, ki prihajajo s tožilstva? Denimo o oddaji Tarča Erike Žnidaršič?

A vam pokažem Erikina sporočila? Župan, a pridete v oddajo, če pripeljem Goloba, če pride Janša? V Tarčo ne grem več. Takrat so po mojem na tak način preslepili mojega sina. To pravim povsem odkrito. Ne grem več, ne glede na to, o kom bi govorili, o Golobu ali Janši.

Državni zbor je septembra sprejel Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SKOK). Govori se, da je največ korupcije na lokalni ravni. Pričakujete, da se bodo lotili tudi vas?

Saj so se me že. Podmladek SDS se je v kampanji vozil s kombijem, na katerem je bila slika, kot da so me zaprli. To je brutalno in nespoštljivo.

Na tej sliki niste bili samo vi, ampak tudi Robert Golob in Alenka Bratušek.

Res je. Potem pa še napovedi pred volitvami, ko je Vrtovec govoril, da bo policija najprej prišla k Jankoviću domov. Bistvo je, zakaj se nisem vključil v kampanjo proti takšni politični policiji. Če bi se, bi mi lahko očitali, da branim samega sebe, in bi s tem morda celo pridobili kakšen glas več za zakon. Zato se nisem vključil, sem pa glasoval proti. Civilna družba je pri tem opravila svoje delo odlično.

Imate danes več pod palcem kot pred dvajsetimi leti, ko ste prvič postali župan? Veljate za premožnega Slovenca, vendar vas še vedno ne najdemo na lestvici stotih najbogatejših. 

Kje bi me pa našli? 

Prej ste omenili tudi dvajset milijonov v povezavi z delnicami Mercatorja.

Ko sem bil še v Mercatorju, so delnice zrasle za enajstkrat, do približno 38 tisoč tolarjev za delnico. Pozneje so se prodajale za bistveno nižje zneske. Na koncu je cena padla na okoli 12 tisoč, ko so banke zahtevale poplačilo, pa še nižje. Seveda sem svoje delnice prodal.

Glede mojega premoženja se je veliko govorilo tudi o Komisiji za preprečevanje korupcije. KPK mi ni očitala, da ne bi mogel pojasniti izvora premoženja. Očitala mi je, da mi je sin vračal posojila, jaz pa teh vračil nisem prijavljal. Toda v bilanci se s tem nič ne spremeni. Če imaš posojilo in ti ga nekdo vrne, se terjatev spremeni v denar. To je bistvo.

Pa naj zaključim še s svojim premoženjem. Z ženo imava hišo na Rudniku, sva solastnika. Je še iz Titovih časov. Ne igram golfa, nimam jahte in ne preživljam dopusta na ladji. Pravzaprav skoraj nimam dopusta. Tega ne potrebujem. Moja plača mi zadošča, za to, da lahko na primer pogostim nogometaše Olimpije, ko zmagajo v Mariboru.

Koliko je znašal zadnji znesek na vaši plačilni listi?

Moja plača je z dodatkom glede na leta in pokojnino približno štiri tisoč evrov neto.

Po plačni reformi se bodo plače županov zvišale. Če boste izvoljeni, bi lahko vaša bruto plača do leta 2028 znašala dobrih osem tisoč evrov. Toda kolikor vas poznam, funkcije župana ne opravljate zaradi plače.

Res je. Niti slučajno. Na računu imam trenutno okoli 40 tisoč evrov, vse od plače. Za svojo kampanjo bom namenil eno plačo, približno pet tisoč evrov.

Boste na referendumu 6. decembra podprli Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije? V njem je tudi razvojna oziroma socialna kapica, ki bi vam verjetno koristila, saj bi lahko ob županski plači prejemali tudi polno pokojnino.

Gospodarstveniki ga zelo podpirajo. Tudi predsednik vlade jih je pozval, naj uporabijo svojo dejansko moč in prek zaposlenih prepričujejo ljudi, naj glasujejo za zakon, ki mu pravijo razvojni zakon. 

To je bilo tudi na X?

To je bilo na srečanju gospodarstvenikov na Brdu pri Kranju. Toda vrniva se k Aleksandru Vučiću. Ste bili ob njegovem porazu res slabe volje?

Sploh ne. Bistvo je drugje. Najbolj sem bil vesel velike volilne udeležbe. To je praznik demokracije. Pomembno mi je bilo tudi, da so volitve minile mirno, brez izgredov. Pred tem so bile najrazličnejše napovedi, kaj vse bi se lahko zgodilo. Zame je to najpomembnejše. Aleksandar Vučić je ostal moj prijatelj in to nima zveze z volilnim rezultatom.

Je pa zanimivo, kaj se dogaja v Evropi. Edina prava rešitev za Evropsko unijo bi bila po mojem, da bi jo vodil Aleksander Čeferin. Ves čas razlagamo, kdo vodi Evropo. Katero državo lahko danes postavimo za zgled, da res dobro deluje? Po mojem samo Italija. 

Poglejte Nemčijo. Že pred letom in pol sem povedal, da bo Merz padel zaradi cen ogrevanja. Upokojenec s 1500 evri pokojnine se sprašuje, ali bo za plin plačal 100, 300 ali 500 evrov na mesec, in ne, od kod ta plin prihaja. To je problem, ki ga mora politika razumeti.

Tudi pri primerjavi življenjskih razmer na Balkanu in v državah Evropske unije ne moremo vsega ocenjevati samo po političnih oznakah. Je življenje boljše v Bolgariji kot v Srbiji? So gospodarski in življenjski kazalniki boljši?  

Zanimivo je tudi dogajanje v Bosni in Hercegovini. Pred letom in pol so Američani hoteli Milorada Dodika zapreti, zdaj pa je postal prijatelj tako Američanov kot Rusije. Poglejte, kdo je zmagal na volitvah v BiH. Dodikovi ljudje. V predsedstvu so Željka Cvijanović, Darijana Filipović kot predstavnica Hrvatov in Denis Bećirović kot predstavnik Bošnjakov. Tudi v Republiki Srbski so prepričljivo zmagali Dodikovi ljudje. 

Milorad Dodik je pred volitvami pozval tudi Srbe v Sloveniji, naj volijo Janeza Janšo.

To je naredil zaradi Tanje Fajon, ki je dosegla prepoved njegovega obiska v Sloveniji. Ne glede na to so bile volitve v Bosni in Hercegovini mirne. Nihče iz Evropske unije ni imel pripomb k poteku volitev, rezultate so priznali in ni bilo pritožb o krajah glasov. Enako je pomembno, da so mirno minile volitve v Srbiji. To je treba pozdraviti.

Primož Lavre

Pozneje mi je pisal tudi župan Sarajeva, dober človek, in me vprašal, kaj menim o dogajanju v zvezi z Ratkom Mladićem. Rekel sem mu: Mladić je vojni zločinec, obsojen v Haagu. Sodnih odločitev ne komentiram. Toda Srebrenica je nekaj, česar ne smeš pozabiti. Pred desetimi leti smo se v Ljubljani spominjali žrtev, jaz sem stal zraven na Prešernovem trgu, vsako leto smo v Srebrenico pošiljali svojo ekipo. Človek lahko poskuša razumeti različne poglede, vendar zame ni opravičila za ubijanje žensk in otrok. Tega ne morem sprejeti.

Danes imamo po svetu približno 95 vojnih žarišč. Upam, da se bo po spremembah v Ameriki kaj premaknilo. Trump je govoril, da je končal petnajst vojn. Zdaj pa po mojem ne bo mogel začeti nobene nove brez demokratov.

Če sem vas prav razumel, bi Aleksandra Čeferina radi videli na položaju predsednika Evropske komisije namesto Ursule von der Leyen?

To sem javno povedal že pred tremi leti.

Toda do tega ni tako preprosto priti.

Seveda ni enostavno, vendar upam, da se bodo tisti, ki bodo prišli na vodilna mesta v Evropski uniji, zavedali, da marsikaj ne deluje dobro. Evropska unija ima velike prednosti: odpravili smo meje za ljudi in blago, imamo skupno valuto. Toda birokracije je preveč. Že pred tremi leti sem javno predlagal, da bi Čeferina iz Nyona preselili v Bruselj. To ni preprosto, bolj kompetentnega človeka pa ne vidim.

Poglejte, koliko ljudi ima za sabo. Dobil je podporo nogometnih navijačev, tudi v Angliji, kjer to ni samoumevno. Ko se je uprl projektu superlige, so ga navijači začeli podpirati zaradi njegovega konkretnega in pravičnega odnosa. Florentino Pérez mu je nasprotoval. Čeferin mu je to odpustil rekoč, da ima Perez rad Real. Tudi jaz navijam za Real. 

Pri Uefi bo še štiri leta. Poglejte podporo: vseh 55 nacionalnih zvez mu je dalo glas. Če bi se kdo hotel potegovati proti njemu, bi moral dobiti podporo vsaj treh članic Uefe. Kako naj jo dobi, če ga podpirajo vse? To je nekaj neverjetnega. Čeferin je danes najvplivnejši Slovenec v svetu.

Tudi pred temi lokalnimi volitvami vas je podprl prvi predsednik republike Milan Kučan. Kdo je danes, ko imamo na oblasti četrto Janševo vlado, pravi voditelj slovenske levice z malo začetnico? Milan Kučan, Zoran Janković ali Robert Golob? Nekateri pravijo, da je Janković celo nad Kučanom in Golobom.

Nemogoče. Na Kučanovo podporo sem ponosen, vendar si takšne vloge ne pripisujem. Imam določen vpliv, tega ne zanikam. Toda spoštovanje, ki ga ima prvi predsednik republike med ljudmi, zlasti med starejšimi generacijami, je nekaj neverjetnega. Poznam ga in vem, da je izjemen človek, politik in analitik. Rad ima to državo in njene ljudi. Nikakor si ne pripisujem njegovih zaslug.

Robert Golob pa je predsednik najmočnejše opozicijske stranke. Zmagal je na volitvah, ne pozabite tega. Vlada se je sestavila drugače. Vendar to, kar sta storila šefa Resnice in Demokratov, pomeni, da teh dveh strank praktično ni več. To so dejstva.

Bo Janez Janša dokončal mandat?

Mislim, da ne.

Kdo bo izzivalec desnosredinske vlade z leve sredine na naslednjih volitvah? Bo to Robert Golob ali kdo drug?

Tisti, ki bo prejel največ glasov. 

Bo to Tone Rop? 

(smeh) Ah, samo še nasmeh je bil bolj grenak …

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.