Pod Kučanovim patronatom: je Janković res Golobova tempirana bomba?
Zoran Janković osebno sicer nima odnosa do božiča, a mu v prestolnici mesec in pol prinaša denar. Kakšno božično darilo lahko ljubljanski župan prinese predsedniku vlade?
Vprašanje je ključno za razumevanje zelo specifičnega odnosa med županom in premierjem, ki bega marsikoga. Posebej tiste, ki nekaj vedo o političnem marketingu in ne razumejo logike, po kateri bi Zoran Janković odločilno pripomogel k volilnemu uspehu svobodnjakov samo zato, ker naj bi še vedno »obvladoval« Ljubljano.
V bistvu to ne drži, kajti ta podpora ni več takšna kot nekoč: Janković ne more prinesti Golobu toliko glasov v Ljubljani, kolikor jih lahko premier zaradi prijateljevanja z županom izgubi drugje. Ljubljana pač ni Slovenija.
Vprašanj in dilem, ki se tičejo nenavadnega zavezništva med Robertom Golobom in Zoranom Jankovićem, je še več, odkar je ljubljanski župan prvoosumljeni v korupcijski zadevi Bellevue, za katero marsikdo misli, da je le vrh ledene gore.
Mar ne bi bilo bolj logično, da bi se premier distanciral od inkriminiranega župana, da se zavaruje pred morebitnimi negativnimi posledicami? Kajti ni izključeno, da bi lahko težave s pravosodjem, v katerih se je znašel Janković, škodovale Golobu v predvolilni kampanji, sploh če bi to izpostavljali mediji in opozicija. Ampak začnimo z risanko …
Dinamit in vžigalna vrvica
Morda se spomnite pogostega prizora iz znamenite Disneyjeve risanke, v kateri nastopa Kojot; v rokah drži dinamit, s katerim bi rad podkuril svojemu zakletemu sovražniku Cestnemu dirkaču, pa se mu na koncu zgodi, da je vžigalna vrvica prekratka, zato mu bombo raznese v rokah.
Zdaj si predstavljajte, da je Kojot predsednik vlade Robert Golob, dinamit pa ljubljanski župan Zoran Janković; prvega marca čakajo volitve, na katerih bo šlo na vse ali nič, drugi pa je, vsaj tako misli, njegovo orožje proti glavnemu nasprotniku Janezu Janši.
Janković Golobu zagotavlja odločilno podporo v Ljubljani, od česar naj bi bil odvisen celo uspeh premierjeve stranke. Toda vsaka vrv ima dva konca, in če Jankovićeva podpora res prinaša Golobu zmago v Ljubljani, pa ni izključeno, da mu jo po drugi strani drugje v Sloveniji, kjer o Jankoviću nimajo dobrega mnenja, tudi odnaša.
Logično vprašanje bi bilo torej matematično: kaj se premierju bolj splača – ostati v prijateljskem objemu Jankovića in na nacionalni ravni tvegati izgubo glasov ali pa se distancirati od njega in graditi na drugih zavezništvih?
V tem trenutku se zdi praktično nemogoče, da bi Golob obrnil hrbet Jankoviću. Njuna »načelna koalicija« je nezaupnica predvsem koalicijski partnerici SD, do katere predsednika Matjaža Hana se ljubljanski župan že ves čas obnaša zelo pokroviteljsko, kar naj bi Hana precej motilo.
Toda Janković je Socialnim demokratom, posebej Tanji Fajon, menda zameril, da se na vladi niso bolj borili za interese njegovega prijatelja iz Republike Srbske Milorada Dodika, ko ga je vlada jeseni brez glasu proti razglasila za nezaželeno osebo v Sloveniji.
Prav ta del naveze Janković-Golob se zdi tudi najbolj problematičen: če je ljubljanski župan v zadnjih letih intenzivno privabljal (sumljivi) srbski kapital v Slovenijo – vsaj deloma naj bi šlo za Dodikovo poslovno omrežje –, potem je Golobovo fascinacijo nad Jankovićem moč razumeti tudi skozi balkansko perspektivo.
Toda v tem grmu se skriva past, kajti geostrateška igra v tem delu Evrope se spreminja; ruski vpliv slabi, kar pomeni, da se na prizorišče vračajo Američani, s tem pa tudi njihova pravila igre, ki so vsaj glede organiziranega kriminala jasna in tudi stroga.
Zaradi tega morda ni naključje, da je šef Sove Joško Kadivnik minuli mesec v Beli hiši doživel tako topel sprejem pri Donaldu Trumpu. Očitno je slovenska obveščevalna služba končno na pravi strani, kar pomeni, da se tistim (slovenskim) politikom, ki sodelujejo pri srbskem pranju denarja v »balkanski Švici«, na dolgi rok slabo piše.
Kako je Janković izgubil živce
Ljubljanski župan Janković se je ravno sredi geostrateških premikov znašel v zanj zelo neugodni sodni preiskavi korupcijske afere Bellevue. V tej fazi predkazenskega postopka sicer velja načelo tajnosti osebnih podatkov, vendar so informacije o 21 osumljenih vseeno prišle v javnost.
To je Janković, eden od osumljencev, medijem potrdil tudi sam po zaslišanju pred preiskovalno sodnico 25. novembra, ko je presenečen ugotavljal, da je s 16. mesta pristal na prvem in da je postal prvoosumljeni.
Kmalu zatem je »Globoko grlo« iz tožilskih vrst novinarjem Tarče predalo skoraj 290 strani dolgo zahtevo za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva.
Zoran Janković, razjarjen, ker se ga je tako neposredno lotila nacionalka, kjer je imel doslej vplivne zaveznike, ki so ga ščitili pred neprijetnimi vprašanji, je zavrnil sodelovanje v oddaji, namesto tega pa si je izposloval skoraj 15-minutni nastop v Odmevih naslednji dan, kjer je njegovo vehemenco krotila voditeljica Tanja Starič.
Janković je namreč želel izkoristiti priložnost in obračunati s Tarčo, hkrati pa zanikati vse očitke in precej neposredno zagroziti vsem, ki bi si drznili poročati o njegovi družini, posebej obeh sinovih, ki po županovem (zmotnem!) prepričanju nista javni osebnosti.
Tiste, ki Zorana Jankovića bolje poznajo, je njegov nastop v Odmevih prepričal, da gre za zelo resno situacijo, zaradi katere se ljubljanski župan počuti neprijetno. Že to, da ne uživa več imunitete v osrednjih medijih, je zanj šok. Podobno so ga pretresle besede nekdanjega predsednika Milana Kučana, ko naj bi ga opozoril, da utegne biti na sodišču obsojen, vendar le na prvi stopnji …
Vsekakor ni dvoma, da so se Zorana Jankovića kot glavnega osumljenca v korupcijski aferi Bellevue tokrat pošteno lotili in da se to ni zgodilo brez določenega medijsko-političnega ozadja.
O tem so prepričani tudi poznavalci zakulisnega dogajanja: dokumenti, s katerimi so v Tarči obračunali z Jankovićem in njegovim družinskim klanom, so tja prišli že pripravljeni. Kar sicer ni nikakršna posebnost, saj je večina večjih afer pri nas izbruhnila takrat, ko so jih mediji dobili »servirane na pladnju«.
Misterij sinergije med Golobom in Jankovićem
To pa pomeni, da ima nekdo, ki je dovolj vpliven, da lahko vpliva na tožilstvo, konkreten interes, da škoduje Jankoviću, prek njega pa tudi Robertu Golobu oziroma vladajočemu Gibanju Svoboda.
Med potencialnimi osumljenci ni opozicije, saj je njen vpliv v pravosodju, sploh pa na nacionalki minimalen. Precej verjetneje gre za notranji obračun na levici, kjer še zdaleč niso vsi naklonjeni zavezništvu med Jankovićem in Golobom.
Nasprotno, že med lanskimi volitvami v Evropski parlament so se pokazale velike zamere, ko je Klemen Grošelj zaradi domnevnega srbskega lobiranja (prek Jankovića) na Goloba zapustil svobodnjaško stranko in se kasneje priključil Vladimirju Prebiliču, ki je v nedavnem intervjuju za Reporter o odnosu med Golobom in Jankovićem pomenljivo dejal, da razume, zakaj Janković podpira Goloba.
Še več, po Prebiličevih besedah je med njima neka sinergija, da pa »raje ne bo uporabil kakšne druge besede«.
Na levici torej vsi gotovo ne podpirajo Jankovićeve politike; del jih je podporo umaknil že pred meseci, ko je prišlo do škandala po ljubezenskem pismu, ki ga je župan Ljubljane naslovil na srbskega avtokrata in osebnega prijatelja Aleksandra Vučića.
Del levega establišmenta, sploh tisti bolj intelektualni, je namreč ocenil, da gre za neokusno potezo, ki pomeni podporo iliberalnemu konceptu demokracije, čeprav se zdi tovrstno moraliziranje nekoliko naivno, če imamo pred očmi Jankovićev avtoritativni modus operandi v Ljubljani (in še prej v Mercatorju).
Vendar pa so osebne antipatije in različni pogledi na vodenje mesta vseeno manjši problem kot sodna preiskava zaradi suma korupcije, v kateri se je zdaj znašel župan in zaradi katere mu je podporo odreklo še nekaj vplivnežev na levosredinskem političnem polu.
Denimo Gregor Golobič in njegov krog, ki ni brez vpliva. Zanimivo bo tudi obnašanje nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je pred meseci Jankovića zaradi pisma Vučiću javno okaral. Bo kljub vsem sumom in pomislekom še vedno podpiral ljubljanskega župana?
Najverjetnejši odgovor je da. Trda levica je prepričana, da so prihodnje parlamentarne volitve ključne za prihodnost Janeza Janše, saj se bo v primeru, da mu ne uspe dobiti mandata za sestavo vlade, prisiljen politično upokojiti.
Za to, da bi ga levi pol premagal, bo treba maksimalno strniti vrste in pri tem nihče ne bo gledal na »malenkosti«. O tem, ali je sodna preiskava zaradi suma korupcije res le »malenkost«, lahko razpravljamo, vendar imamo opravka s političnim bojem, kjer je relativno vse, kar ni absolutno, zmagajo pa interesi.
Zaradi koristi in prepričanja Roberta Goloba, da ima od Jankovića več koristi kot škode, se ne zdi verjetno, da se mu bo odrekel oziroma od njega distanciral. Ali je za razumevanje njunega odnosa treba vedeti še kaj, je že drugo vprašanje, ki pogosto prehaja na polje teorij zarote. Odgovora torej nimamo, lahko zgolj malce špekuliramo.
Morda vsaj deloma na to vprašanje odgovori podatek, da naj bi bilo med 20 osumljenci v zadevi Bellevue – poleg župana Zorana Jankovića – tudi nekaj članov vladajoče stranke.
To seveda samo po sebi spravlja v skušnjavo konkurenčne stranke, prepričane, da Svoboda ne more uživati imunitete pred medijskim preganjanjem zaradi korupcije in klientelizma.
Predstavljajte si, recimo, kako se počutijo v stranki SD, ki so jo zadnji dve leti konstantno vlačili po zobeh zaradi Litijske 51, Spirita, poslovanja z lastnimi nepremičninami itd., zdaj pa naj bi bili vsi tiho, ko so na tnalu člani Gibanja Svoboda (omenjata se zlasti nekdanja ministra te stranke Uroš Brežan in Sanja Ajanović Hovnik)?!
Od Jankovića prek Bavčarja nazaj k Jankoviću
Doslej so se javno proti Jankoviću od levih ali levosredinskih strank postavili Vesna, Pirati in Levica, pa še to na lokalni ravni. Najbolj dosledni in kritični so Pirati, posebej njihov svetnik v Ljubljani Jasmin Feratović, ki tudi najnovejši sklep ljubljanskega mestnega sveta o prepovedi t. i. spontanih uličnih nastopov v ožjem središču mesta prepoznava kot Jankovićev manever, s katerim želi odvrniti pozornost od svojih afer.
Po mnenju Feratovića je ključno, da so v afero vpleteni tudi vidni člani stranke Svoboda, ki sicer v mestnem svetu županu zagotavlja glasovalno večino in mu omogoča, da »mesto upravlja kot svoje družinsko podjetje«.
A če se vrnemo k odnosu med Zoranom Jankovićem in Robertom Golobom: uradno sta se spoznala v času, ko je župan ustanavljal stranko Pozitivna Slovenija, v katero je vstopil tudi Golob in postal eden njenih podpredsednikov.
A ker po volitvah Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, je stranka iskala druge možnosti. Med kandidati za mandatarja je bil nekaj časa tudi Robert Golob, ki pred tem ni imel političnih izkušenj. Bil je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo (1998–2000), pristojen za energetiko, v Drnovškovi vladi.
Veljal je za Golobičev kader, med njegovimi projekti pa je bila denimo strategija za revirje. V zadnji Drnovškovi vladi (2000–2002) je bil državni podsekretar.
Pozitivna Slovenija je bila, dokler ni notorično poročilo KPK sprožilo padca Janševe vlade, v opoziciji. Potem je na oblast prišla Alenka Bratušek, ki je še prej zmagala v frakcijskem sporu znotraj Pozitivne Slovenije, v katerem si je Golob do zadnjega prizadeval za kompromis in bil posrednik med Jankovićem in predsednico.
Robert Golob je na tistem kongresu, ko so odločali o prihodnosti Pozitivne Slovenije, predlagal »zamrznitev« Zorana Jankovića kot predsednika. Ko je spoznal, da kompromisa ne more biti, je potegnil z Alenko Bratušek, kar mu je Janković zameril.
Toda po skoraj desetih letih, ko je spoznal, da se Golob vrača v politiko kot resen igralec, pretendent levice za premierja, je požrl zamero in ga je sprejel nazaj – iz pragmatizma.
S tem je Janković postal eden od ključnih »stricev iz ozadja«, Golob pa je po drugi strani dobil občutek, da ima za seboj enega najvplivnejših politikov v državi, ki mu lahko svetuje tudi glede sive eminence levice – Milana Kučana, s katerim je imel premier v zadnjih letih kar nekaj kratkih stikov, ker med njima ni »kemije«.
Amigos para siempre, prijatelja za vedno?
Bistva odnosa med premierjem in županom torej ni treba iskati v teorijah zarote in politični metafiziki, ampak prej v navadnem pragmatizmu. To konec koncev dokazuje kratka zgodovina njunega odnosa, ki se je začela leta 2011, se po sporu v Pozitivni Sloveniji za skoraj desetletje prekinila in ponovno obudila leta 2021.
In to v trenutku, ko je zaradi nasprotovanja Janševe vlade, da ostane na čelu Gen-I, Robert Golob začel nastopati v javnosti kot t. i. novi obraz. Ljubljanski župan, ki mu desetletje prej ni uspel mandatarski podvig, je iz pragmatičnih razlogov pozabil na to, da se je Robert Golob med notranjim razdorom v Pozitivni Sloveniji na koncu postavil na stran »kraljice« Alenke Bratušek, s čimer je na neki način izdal starega »kralja« Jankovića.
V Golobu je Janković videl sorodno dušo, vsekakor pa dovolj velik politični potencial, da ga je javno in brezpogojno podprl. Takrat se je začelo njuno veliko zavezništvo in očitno tudi osebno prijateljstvo, ki ga potrjuje tudi dejstvo, da je bil prav Zoran Janković tisti, ki je letos poleti v Strunjanu poročil Roberta Goloba in Tino Gaber.
Ta trikotnik od tedaj bega politične nasprotnike in jih vznemirja vsaj toliko kot srečanja med Golobom, Kučanom in Jankovićem. Sobotne jutranje kave med premierjem in županom v kavarni Le Petit Cafe, katere lastnik je razvpiti Dragan Tošić iz afere Balkanski bojevnik, so očitno le pika na i tega posebnega odnosa, ki ga potrjujejo tudi skakanje v bazene in skupni nastopi na mestnih zabavah, na katerih vidno dobro razpoloženi premier nastopa kot na predvolilni konvenciji svoje stranke.
Za Roberta Goloba je Ljubljana s svojim volilnim telesom gotovo pomemben del morebitne zgodbe o uspehu, vendar pa je treba upoštevati tudi politično aritmetiko, ki pravi, da premier z objemanjem inkriminiranega župana v Ljubljani ne bo dobil dodatnih glasov, kajti prestolnica že tradicionalno večinsko voli za levico.
Morda bo Robert Golob zaradi Jankovića nekaj volivcev zunaj Ljubljane kvečjemu izgubil, saj je Zoran Janković še vedno predvsem ljubljanski fenomen, njegova moč in vpliv pa se končata na obrobju mesta.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.