Revija Reporter
Slovenija

ZNP: zvišanje DDV za tiskane medije vodi v medijsko enoumje

STA

4. okt. 2012 7:43 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Zvišanje davka za dodano vrednost za tiskane medije bi za časopisne hiše pomenilo "višje stroške za splošno informativno dejavnost, zaradi česar bi se mnoge znašle na robu preživetja," opozarja Združenje novinarjev in publicistov vlado. Največ škode bi bilo povzročene prav manjšim medijem, menijo v ZNP. "V združenju smo večkrat opozorili, da je ključni problem medijske svobode v Sloveniji pomanjkanje pluralnosti tiska, ki bi bila v primeru višje obdavčitve tiska še manjša," dodajajo.

Objavljamo izjavo ZNP o obdavčitvi tiska:

Višji DDV bi pomenil manj pluralnosti v tisku in več medijskega enoumja

Združenje novinarjev in publicistov poziva vlado, da ne sprejme povišanja davka za dodano vrednost za tiskane medije. Po napovedih naj bi na današnji seji vlada razpravljala tudi o možnosti dviga DDV za tisk, pri čemer bi dvignila stopnjo obdavčitve iz sedanjih 8,5 odstotka na 20 odstotkov. Tak ukrep bi pomenil za časopisne hiše višje stroške za splošno informativno dejavnost, zaradi česar bi se mnoge znašle na robu preživetja. Največjo škodo bi povzročil prav manjšim medijem (z naklado do 15 tisoč izvodov), ki se že zdaj težko prebijajo skozi majhen slovenski trg.

V združenju smo večkrat opozorili, da je ključni problem medijske svobode v Sloveniji pomanjkanje pluralnosti tiska, ki bi bila v primeru višje obdavčitve tiska še manjša. V zadnjih dvajsetih letih je propadlo veliko novih časopisnih projektov predvsem zaradi majhnosti slovenskega časopisnega trga in zakonodaje, ki je ščitila medijski monopol treh obstoječih časopisnih hiš. Slovenec je propadel po petih letih, prav tako tudi Republika, Jutranjik je prenehal izhajati že po treh tednih. Z večjo obdavčitvijo bi spravili v težave še tiste redke medije, ki presegajo medijsko enoumje, prav tako tudi regionalne časopise.

Združenje novinarjev in publicistov meni, da morala vlada z nižjimi obdavčitvami tiska spodbujati nove časopisne projekte in idejno pluralnost tiskanih medijev. V interesu slovenske javnosti je, da je o javnih zadevah obveščena čim bolje in iz različnih zornih kotov. Slovenija je premajhna, da bi lahko prazno proračunsko blagajno polnili iz prodaje časnikov in revij. Slovenski jezik namreč govori le dva milijona ljudi, zato izdajanje slovenskih knjig ter slovenskih časopisov in revij ne more predstavljati dobičkonosne dejavnosti kot v državah z več deset ali več sto milijoni prebivalcev.

Zato od vlade pričakujemo, da stori vse za povečanje raznolikosti slovenskega tiska in zavrne razpravo o višjih obdavčitvah tiska. V primeru zvišanja DDV za časopisno dejavnost bi slovenski medijski prostor postal manj pluralen in zato še bolj enoumen.

Združenje novinarjev in publicistov
Upravni svet
Igor Kršinar, predsednik združenja