Po dveh katastrofalnih porazih na referendumih bi se ministrica Majda Širca lahko naučila, da svojih eksperimentov ne more izvajati na zaposlenih v medijih, v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ocenjujejo predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Zakon bi prinesel le blokado delovanja STA - ministrstvo za kulturo želi povečati birokratski aparat za delovanje majhne agencije, trditev, da bi večja birokratizacija pomenila tudi večjo avtonomijo novinarjev in uredništva, pa je popoln blef, menijo v ZNP. Sedanji direktor STA Bojan Veselinovič slovi po tem, da posega v delo novinarjev, čeprav se ne bi smel vmešavati v uredniško avtonomijo. Žal obstaja vtis, da je omenjeni zakon pisan prav na kožo Veselinoviču, pravijo v ZNP, saj predlagani način imenovanja direktorja omogoča, da na položaju ostane več mandatov ali do spremembe zakona, opozarjajo.
Objavljamo celotno mnenje ZNP:
Zakon o STA bo blokiral delovanje agencije
Predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji, kot ga predlaga kulturno ministrstvo, bo namesto ureditve njenega statusa prinesel le blokado njenega delovanja.
Najprej je potrebno izpostaviti, da pri tako majhnem podjetju, kot je Slovenska tiskovna agencija, ministrstvo še dodatno povečuje birokratski aparat za samo delovanje agencije. To je skregano z logiko zmanjševanja birokratskega aparata, ki sicer velja v državi.
ZNP meni, da bi bilo precej bolj smiselno uvesti pri tako majhnem podjetju enotirni sistem upravljanja, kot ga poznajo tudi nekteri drugi mediji v Sloveniji. Racionalizacija upravnega dela agencije pa bi posledično pomenila več denarja za novinarje, ki imajo že tako ali tako mizerne plače.
Prav tako je argument ministrstva, da bi z večjo birokratizacijo dosegli večjo avtonomijo novinarjev in uredništva, popoln blef. Že v sedanjem sistemu se direktor agencije ne sme vmešavati v uredniško avtonomijo.
Toda ravno sedanji direktor Bojan Veselinovič je zaslovel po tem, da se je daleč največ vmešaval v pokrivanje in izbor dogodkov. Noben drug direktor v celotni zgodovini STA ni tako izrazito kršil novinarske avtonomije kot ravno sedanji. O tem, kako se je vmešaval v uredniško avtonomijo, kako je pritiskal na odločitve urednikov glede izbora pokrivanja dogodkov, priča za celo knjigo mailov.
Vlada bi seveda morala ob vsem tem ukrepati, pa kljub opozorilom ni. In če že ob tem ni ukrepala, bi morala seveda ukrepati ob dejstvu, da je Veselinovič agencijo tudi finančno oškodoval, ko je odpustil nekdanjega odgovornega urednika, nato pa bil prisiljen izplačati poravnavo.
Ker je pač Majdi Širca tedaj ustrezalo, da se direktor vmešava v uredniško delo agencije ne glede na finančne posledice. Vse za ceno: naredite mi to agencijo nazorsko čisto. In Veselinovič se je tega lotil več kot uspešno. Z metodo ideoloških čistk je odstrani nekoga, ki je drugače razmišljal.
Žal obstaja vtis, da je omenjeni zakon pisan prav na kožo zdajšnjemu direktorju agencije Bojanu Veselinoviču. Po predlogu zakona bo namreč novega direktorja moral imenovati omenjeni nadzorni svet, ker pa tega v DZ ne bo mogoče imenovati, bo to pomenilo, da bo lahko Veselinovič v. d. tudi več mandatov oziroma vsaj do spremembe zakona.
Prav tako se ZNP ne more strinjati, da naj se zakon sprejme, potem bomo pa videli, ali bo deloval ali ne. Res je, da številni ministri te vlade menijo, da smo državljani zgolj poskusni zajčki v njihovem laboratoriju. Toda vsaj ministrica Majda Širca bi se lahko naučila, da svojih eksperimentov ne more izvajati na zaposlenih v medijih.
S katastrofalnim porazom je izgubila že dva referenduma. V ZNP lahko samo upamo, da ne bomo čez nekaj mesecev brali podobnih izjav za Zakon o STA, kot je izjava poslanke Julijane Bizjak Mlakar (SD) pretekli teden za propadli zakon o RTV: »Zakon Širce o privatizaciji in komercializaciji RTV Slovenija je na srečo padel na referendumu.«
Še tak zakon pa seveda nikogar ne bo mogel reševati pred kazensko odgovornostjo za zlorabe, pa če obstajajo še tako dobre in prijateljske povezave.
Združenje novinarjev in publicistov
Upravni svet
Ljubljana, 14. junij 2011
Odziv direktorja STA Bojana Veselinoviča
V članku, včeraj (15. 6. 2011) objavljenem na vaši spletni strani
v rubriki Slovenija: "ZNP: Majda Širca naj neha eksperimentirati na
novinarjih " (avtor: Reporter), je objavljenih v zvezi z menoj več
trditev ZNP, ki ne odgovarjajo resnici, zato vas prosim, da v skladu
z veljavnim Medijskim zakonom (Oddelek: Pravica do popravka ali
odgovora) objavite vsebino mojega odziva z naslednjo vsebino:
Zavračam trditev v zgoraj omenjenem članku: "Sedanji direktor STA
Bojan Veselinovič slovi po tem, da posega v delo novinarjev, čeprav
se ne bi smel vmešavati v uredniško avtonomijo", saj od ustaljenih
in delujočih novinarskih organizacij na STA nisem dobil enega
samega očitka na ta račun, tako da bo najbolje, da se o "mojih
domnevnih posegih v njihovo delo" v prvi vrsti izrečejo zaposleni
uredniki in novinarji na STA.
Ne držijo niti trditve, da naj bi kot kot direktor STA "finančno
oškodoval tiskovno agencijo" niti to, da bi bil "prisiljen
izplačati poravnavo". Ponovno pojasnjujem, da STA ni bila
prisiljena v poravnavo, ampak je nanjo privolila. Do nje ne bi
prišlo, če bi nanjo ne pristali tudi svojci, žal pokojnega,
nekdanjega sodelavca. Nobene osnove nimajo niti pavšalni očitki
ZNP o nazorskih čistkah, saj je šlo za odpoved zaposlitve zaradi
kršenja delovnih obveznosti.
Glede posameznih prvin zakona o STA, o katerem je DZ odločal na
dan objave vašega članka, se ne nameravam opredeljevati. Večina
pripomb in predlogov - tako vodstva kot sindikata novinarjev in
zastopstva novinarjev STA - je bila upoštevanih znotraj razprave o
zakonskem besedilu še preden je bila začeta parlamentarna obravnava.
Tudi trditve vašega neznanega avtorja in navedbe v mnenju ZNP, ki
ste ga objavili v celoti, da naj bi ostal na položaju direktorja
STA več mandatov, so čista insinuacija, ki ste jo zapisali, ne da
bi me povprašali za mnenje.
BOJAN VESELINOVIČ, Direktor STA
Odziv ministrstva za kulturo
Glavni cilj zakona je urediti delovanje in organizacijo STA skladno z
evropskimi pravili o transparentnosti financiranja dejavnosti javne službe
oziroma s pravili o državnih pomočeh. Zakon želi natančno opredeliti javno
službo ter na ta način prispevati k jasnejšemu sistemu financiranja.
Zakon ureja temeljna načela delovanja STA kot tudi organizacijo in
pristojnosti organov tako, da krepi avtonomnost delovanja novinarjev in
urednikov z določbami, ki urejajo imenovanje odgovornega in ostalih
urednikov.
STA ima dva organa - nadzorni svet, ki je glavni predstavniški ter
nadzorni organ (predstavlja javnost in stroko) ter direktorja, ki upravlja
in vodi STA. Doslej nadzornega sveta ni bilo, ampak je njegovo funkcijo
opravljala Vlada.
Direktorja imenuje Nadzorni svet na podlagi javnega razpisa ( doslej ga je
imenovala Vlada).
Za člane nadzornega sveta in direktorja se smiselno uporabljajo določbe o
skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora
v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe ( potrdilo o
usposobljenosti).
Način imenovanja odgovornega urednika je podoben kot v obstoječem zakonu o
RTVS. To pomeni, da mora direktor pred imenovanjem pridobiti soglasje
uredništva, če ga ne dobi pa o odgovornem uredniku odloči nadzorni svet, ki
izbira med kandidatom direktorja in kandidatom uredništva.
Zakon ohranja obstoječo obliko statusno pravne organizacije STA kot
gospodarske družbe, saj ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo
potrebno preoblikovanje STA v katero drugo statusno pravno obliko.
Za obveznosti STA še naprej jamči država oziroma Republika Slovenija.
Zakon je bil obravnavan in v vseh pomembnih sestavinah usklajen s
Sindikatatom novinarjev Slovenije, Zastopstvom uredništva STA in
Sindikatom novinarjev STA. Ne verjajmemo, da bi se zaposleni strinjali z
nekakšnim eksperimentiranjem in blefiranjem , ki naj bi ga po ZNP z novim
zakonom izvajalo Ministrstvo za kulturo. Tudi Evropsko združenje tiskovnih
agencij je pozdravilo namero po drugačni ureditvi razmerja med samo
agencijo in njeno ustanoviteljico, torej državo. Oblikovanje nadzornega
sveta, kot neke vrste vmesnika med vsakokratno oblastjo in agencijo kot
medijsko hišo, je rešitev, ki je jamstvo za avtonomijo agencije.
Verjamemo, da koga moti dejstvo, da direktorja STA ne bo več imenovala kar
Vlada, temveč Nazorni svet, ki ga imenuje Državni zbor z večino vseh
poslancev. Trditi, da je Nadzorni svet nepotrebna birokratizacija, pa je
isto, kot če bi trdili da so nepotrebna birokratizacija vsi demokratični
postopki v neki državi in da je bolje uvesti diktaturo, kjer se stvari
urejajo enostavno, hitro in poceni – očitno vsaj po mnenju ZNP.
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstva za kulturo