Koordinacijska skupina vlade za pripravo in usklajevanje ukrepov, povezanih z mednarodno finančno krizo, je v okviru svojega današnjega srečanja pri premieru Borutu Pahorju nadaljevala razgovor glede ukrepov, ki bodo tvorili slovensko izhodno strategijo. Nadaljevali se bodo v petek in prihodnjo sredo.
Vlada bo strategijo za izhod iz poslabšanega javnofinančnega položaja vključila v program stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, je na novinarski konferenci po srečanju povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in dodal, da bodo v petek potrjevali osnovna izhodišča za program stabilnosti skupaj z ministrom za finance.
Naslednjo sredo pa naj bi nato v tem okviru dokončno določili nabor tistih ukrepov, tako kratkoročne kot srednjeročne narave, ki bodo po Gasparijevih besedah "vsebinska razlaga" za takšno fiskalno konsolidacijo, kot jo predvidevalo omenjeno gradivo. Po besedah Pahorja bodo program stabilnosti v Bruselj poslali do konca tega meseca.
Omenjeni program stabilnosti, tako minister, je torej hkrati tudi izhodna strategija, ki je neke vrste zaščitni znak za ekonomske politike, ki jih vlade pripravljajo, da bi uredile svoje ne samo tekoče javne finančne situacije, ampak tudi srednjeročne gospodarske možnosti.
V vladi zato poleg osnovnih predpostavk, ki jih morajo zagotoviti, da se bodo javne finance v naslednjih treh letih uskladile s predpostavljenimi cilji, usklajujejo tudi ukrepe, ki bodo na eni strani zagotavljali, kolikor je to v tem trenutku mogoče, socialno kohezivnost in na drugi strani ukrepe, ki ne bodo zavirali sposobnosti slovenskega gospodarstva za obnovo in večjo konkurenčnost.
Hkrati želi vlada zagotoviti, da bo finančna sredstva, ki so na razpolago, tako evropska kot tudi domača, nalagala in z njimi razpolagala na bolj učinkovit način - tako preko razvojnih finančnih institucij kot tudi preko bančnega sektorja.
Zato so današnji pogovori šli v smeri, kaj je pri krčenju javne porabe v naslednjih letih potrebno jasno definirati kot prioritete, ki bodo tega krčenja deležne manj, in kako doseči ta cilj, ne da bi zatrli konkurenčnost podjetij in onemogočili osnovno socialno kohezivnost.
Po Gasparijevih navedbah mora pri tem priti do tega, da se v socialnem sistemu zgodijo določene prilagoditve ne da bi bilo treba bistveno zniževati pravice. To zadeva predvsem zakonodajo o pravicah iz javnih sredstev, o socialnih prejemkih, o zavarovanju in o delovnih razmerjih.
Na drugi strani so ukrepi, ki bodo omogočali sprostitev konkurenčnosti slovenskih podjetij tam, kjer je ta najbolj ovirana, to pa je na področju obremenitev s prispevki. Vlada išče način, kako bi lahko to dosegli, ne da bi s tem povzročali dodatne težave.
Hkrati ima vlada pred sabo tudi predloge zakonov o pokojninskem in zdravstvenem sistemu, ki so srednjeročni oziroma dolgoročni, a v danem trenutku, če bodo sprejeti, sproščajo "določene potenciale, ki bodo omogočali podjetjem boljše predvidevanje bodočih dogodkov".
Gaspari ob vsem tem poudarja, da država v tem trenutku, če želi priti v fiskalno konsolidacijo ob aktualnih mednarodnih razmerah, ne more dodatno bistveno zniževati davčnih obremenitev, hkrati pa išče načine, kako jih tudi ne bi povečevali. Zato želi z bolj rigorozno oceno veljavnih programov zmanjšati te izdatke države za približno 600 milijonov evrov letno. To je po Gasparijevih besedah minimalni cilj, ki ga je potrebno doseči, če želimo spoštovati zastavljene cilje.
Pahor je k temu dodal, da bodo nacionalne ekonomije v tem letu bistveno bolj same iskale pot iz krize in poskušale v tekmi nacionalnih ekonomij zmagati. Ob tem na vprašanje, kako se bo v tej tekmi odrezala Slovenija, odgovarja, da bo to v veliki meri odvisno od izhodne strategije.
Slovenija sicer v kratkem roku ne bo beležila visoke gospodarske rasti, zato mora po Pahorjevih besedah pri odpravljanju proračunskega primanjkljaja in naporih za povečevanje konkurenčnosti oceniti, kje so še meje vzdržnosti socialne države. Kot poudarja Pahor, bremena krize ne smejo nositi tisti ljudje, ki so socialno najbolj prizadeti, a je hkrati treba narediti vse za to, da se poveča konkurenčnost.
Pri tem je prepričan, da če ima Slovenija ambicije iz krize priti kot zmagovalka, potem je prvo polletje leta 2010 za njeno srednjeročno prihodnost ključnega pomena. Vlada zato "brez zamude, pravočasno in velikopotezno" načrtuje nekatere temeljite strukturne in druge, praktične ukrepe. "Ne bo enostavno, ne bo lahko," je dejal premier.
V izhodni strategiji bodo po besedah Pahorja tako tudi boleče reforme. "Če in v kolikor bomo uspeli prepričati večino javnosti, da je to pravi način, da dolgoročno postanemo konkurenčni in zato tudi ostanemo solidarni, potem se mi zdi, da se splača opravljati to delo. Drugače naj ga opravljajo tisti, ki mislijo, da Slovenija lahko ostane pod povprečjem razvitosti Evropske unije; ker to se bo zgodilo, če to, kar ne predlagamo, bolj ali manj ne bo sprejeto in implementirano."
Pri tem je Pahor ponovil vizijo vlade, da letos Slovenija bistveno okrepi elemente konkurenčnosti, ohrani vzdržno socialno povezanost ter se uvrsti v tisti krog držav, ki se bodo v naslednjih letih potegovale za zmagovalke pri izhodu iz krize.