Ob breznu Pod Krenom v Kočevskem Rogu je danes potekala spominska slovesnost za žrtve pobojev ob koncu druge svetovne vojne. Na slovesnosti je nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello v nagovoru poudaril, da so se v Kočevskem Rogu v imenu neke ideologije zgodili zločini, ki jih nobena ideologija ne more opravičiti.
Abril y Castello je poudaril, da je več tisoč žrtev samo v breznu Pod Krenom, "tisoči drugih ležijo v breznih v bližnji okolici, deset in deset tisoči so v drugih jamah, tankovskih grabnih, opuščenih rudnikih in drugih skrivnih krajih po vsej Sloveniji".
Gre za strašen zločin, je dejal nuncij, "ki so ga zmagovalci zakrivili nad premaganci, bratje nad brati, v imenu ideologije sovraštva, v imenu komunizma in razrednega boja". Po njegovih besedah so s tem zločinom prekršili božje zapovedi, človeške zakone in vse civilizacijske norme. "Pobijali so ujete in neoborožene vojake, druge ujetnike in tudi civiliste, žene in dekleta, in celo otroke," je poudaril.
"Brez usmiljenja in brez sočutja so sledili sovraštvu in slepemu maščevanju. Še več. Niso samo ubijali, ampak so svoje zločinske početje poskušali tudi prikriti in zanikati. Žalujočim materam in očetom, bratom in sestram so lagali, da ne vedo, kje so njihovi dragi, kasneje pa so njihova imena izbrisali in onemogočili žalovanje za njimi," je dejal Abril y Castello.
Kot je pojasnil, svojci žrtev povojnih pobojev 45 let niso mogli obiskati krajev, kjer so bili pobiti njihovi sorodniki pobiti in še danes ne vedo, kje natančno počivajo njihovi posmrtni ostanki. Šele 8. avgusta 1990, je nadaljeval, je lahko bila "na tem svetem kraju prvič sveta maša in simbolni pokop žrtev, ki jo je opravil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar". Kot meni nuncij, se je lahko tedaj tudi začela sprava slovenskega naroda.
Abril y Castillo je v nagovoru tudi spomnil na odkritje grobišča v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. "Strašna zgodba dobiva novo podobo: tisoče mumificiranih trupel žrtev, med njimi tudi žensk in otrok. Tudi v tem primeru so storilci poskušali skriti resničnost zastrašujočega barbarskega dejanja s tonami železa in cementa, da zgodovina ne bi zvedela za to tako grozovito nasilje nad najbolj osnovnimi človeškimi pravicami," je dejal.
Po besedah nuncija še vedno niso znana imena odgovornih, "tistih, ki so ta strašni zločin ukazali, in tistih, ki so ga izvajali". Ob tem je zatrdil, da so se slednji človeški sodbi vse do danes izognili, božji pa se ne bodo. Obenem je poudaril, da se delo za spravo nadaljuje in da je naloga Cerkve in vseh kristjanov iskanje resnice in oznanjanje sprave in božje ljubezni.
"Brez sovraštva v srcu hočemo moliti za vse. Tudi za to, da bi prebudili kesanje in spreobrnjenje v tistih, ki so zlo počeli, čeprav je v nas, razumljivo, bolečina, ki pa se odpira ljubezni. Božje delo, ki je vredno, da ga razglašamo, je to, da zmore človeško bitje, tudi sredi trpljenja in sovraštva, medtem ko umira, odpuščati tistemu, ki ga ubija po krivici," je povedal nuncij.
V Kočevskem Rogu, tako Abril y Castello, ni zmagal čut za pošteno dobroto in za človečnost, ampak za zlo. "Včasih se hoče tako skrajno nasilje skriti z opravičilom, da je šlo za pravičen boj proti drugi totalitarni ideologiji, ne da bi se ob tem hotelo priznati, da je šlo za padec v iste metode in zmote, če ne še večje od tistih proti katerim je potekal boj," je opozoril.
Po nuncijevem mnenju se moramo ponovno odločiti, da hočemo zavreči vse totalitarne ideologije preteklosti, in sicer vse in ne le nekatere. Dodal je, da moramo totalitarne ideologije preteklosti zavrniti z razumnostjo, ki bo iskreno priznala napake, ki jih je zagrešila in jih presegla s prošnjo za odpuščanje, da se taki zločini proti človeštvu ne bi več dogajali. "Samo tako, če bomo premagali sovraštvo, bomo lahko zgradili v resnici novo civilizacijo ljubezni," je še dejal Abril y Castello.
Nuncij je ob breznu Pod Krenom ob somaševanju škofov in duhovnikov tudi vodil mašo. Po maši je sledil krajši kulturni program.
Kot je znano, so se med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega Roga.
Po podatkih zgodovinarja in vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80.000 Slovencev, po končani vojni pa 14.000.
