»Rad imam vse, ki imajo radi mene, za tiste, ki me ne marajo, je to njihov problem.« To ni zapis kakšnega razvajenega devetošolca, pač pa se tako na facebooku predstavlja Žiga B. Kotnik, direktor Javne agencije za civilno letalstvo. Na to mesto ga je na predlog bivšega ministra za promet Patricka Vlačiča lanskega junija imenovala Pahorjeva vlada.
Leto dni potem je Kotnik pod drobnogledom komisije za preprečevanja korupcije zaradi množice razlogov. Med drugim KPK ugotavlja, da gre pri delovanju CAA pod vodstvom Kotnika za kršitve dolžnega ravnanja z znaki korupcije, druga protipravna in neetična ravnanja, grobo, žaljivo ali kako drugače nesprejemljivo obravnavanje oseb, ki v dobri veri obveščajo pristojne organe o kršitvah z znaki korupcije, za vplivanje ali poskus vplivanja na zaposlene, naj ravnajo nezakonito.
Kapljo čez rob je pomenila Kotnikova izredna odpoved delovnega razmerja trem uslužbenkam CAA, ker so po njegovem kršile delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja s tem, da so pridobivale in časniku Finance pošiljale varovane podatke CAA ter podatke osebne in tajne narave. V članku so navedene Kotnikove službene poti, povsem nepotrebno potovanje nekaterih uslužbenk na letalski sejem v Abu Dabi, nakup računalniške opreme in drugih izdelkov brez javnega razpisa in druge zadeve. Odpuščene so bile vodja registra zrakoplovov Breda Marinšek, nekdanja vodja letalske inšpekcije Dunja Lujić Ferjančič in še ena uslužbenka.
V KPK so ugotovili, da utemeljitev izredne odpovedi ne drži, saj ni nobenih dokazov, da so omenjene karkoli pošiljale na Finance ali da so kršile dolžnost varovanja osebnih podatkov. Ne le to, v »spornem« članku sploh ni podatka, s katerim bi bil prizadet interes CAA, saj so osebni podatki uslužbencev povezani z njihovim delovnim razmerjem in ne pomenijo varovanih osebnih podatkov. Kotnik ni v svojih pojasnilih razlogov za izredne odpovedi navedel nobenega razumnega razloga niti za domnevo, kaj šele očitek, da so »inkriminirane« uslužbenke pridobile in posredovale tajne podatke ter s tem kršile delovno obveznost.
Nasprotno, po zapisu KPK je Kotnik medijem neupravičeno sporočal, da Lujićeva nima ustreznih pogojev za položaj letalske inšpektorice, češ, da ni opravila strokovnega izpita za inšpektorja. Pri tem očitku se Kotnik opira na oceno ministrstva za pravosodje in javno upravo, v kateri so zapisali, da ima inšpektorica opravljena dva od treh delov strokovnega izpita za inšpektorja. Ob tem Lujićeva opozarja, da ima vse pogoje, to je že prej potrdilo tudi ministrstvo za promet, sicer pa bo o tem presojalo delovno sodišče.
Dejansko se lahko kot problem pokaže vprašanje Kotnikove izobrazbe: v življenjepisu je zapisal, da je diplomiral na Fakulteti za storitvene poslovne dejavnosti v Sremski Kamenici v Srbiji, da je diplomirani ekonomist in inženir strojništva, smer letalstvo. Zanimalo nas je, na kateri fakulteti je diplomiral iz ekonomije in na kateri iz strojništva, saj v registru COBIS ni niti besedice o tem, čeprav je zapisal, da je strojništvo doštudiral na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Zanimalo nas je tudi, zakaj so na CAA kupovali merilnike kisika v krvi, saj te uporabljajo vojaški piloti, ne pa letalski inšpektorji. Vprašali smo še, zakaj so kupovali naprave ELT (Emergency Locator Transmitter), ki oddajajo signal ob letalski nesreči. Morda pa je hotel Kotnik z njimi nadzirati gibanje uslužbencev. Je on opravil strokovni izpit iz poznavanja zakona o upravnem postopku, smo še spraševali.
Predstavnica za stike z javnostjo Polona Vagaja Hribar nam je sporočila, da je direktor odsoten, odgovoril naj bi ta teden, ona pa je poslala njegov odgovor na ugotovitve CAA. Ta je šokanten: Kotnik pravi, da KPK sploh ni pristojna za ugotavljanje zakonitosti izrednih odpovedi, zato »predmet ocene ne morejo biti razglabljanja o razlogih odpovedi« niti podajanje mnenj o tem. Sledi zavračanje vseh navedb KPK, na koncu pa so zapisane direktorjeve trditve, ki bi morale biti že same po sebi razlog, da ga vlada takoj razreši. Kotnik si drzne zapisati, da je KPK pripravila dokument zaradi rušenja in blatenja CAA, njenega vodstva in nekaterih zaposlenih. KPK je bila po njegovem zlorabljena od oseb, ki želijo tako prikriti svoje nezadovoljive dosedanje rezultate, in tistih, ki hočejo svoja kazniva dejanja izničiti in skriti pod okrilje delovanja v javnem interesu. Od KPK pričakuje kvalitetnejše delo, da bo dejanske razmere preiskala in jih prikazala realno.
Ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača smo vprašali, ali bo vladi predlagal razrešitev Kotnika. Pravi, da je KPK ministrstvo seznanila s svojimi ugotovitvami, ki kažejo na resnost razmer. Ministrstvo je zato začelo izvedbo nadzora nad delom CAA, pri čemer ni pristojno za reševanje kazenskih in delovnopravnih zadev. Odločitev glede usode Kotnika bo odvisna od ugotovitev KPK in drugih organov, ki obravnavajo sume kaznih dejanj.