Tako med drugim v Sloveniji podpirajo uvedbo davčnih blagajn, tega pa niti ne zahtevajo od grških tovarišev. Slovensko vlado obtožujejo kolaborantstva z Brusljem, Berlinom in ZDA, sami pa »kolaborirajo« z grškimi in podobnimi fanatiki (npr. venezuelskimi), ki so s prodajanjem iluzij svoje državljane spravili v še hujše težave. Ne glede na to se na javnomnenjskih anketah v zadnjih mesecih podpora ZL krepi, po nekaterih bi sedanja leva koalicija težko sestavila vlado brez njih. Ali to pomeni, da tudi Slovenijo čaka grški scenarij? Ali v Sloveniji lahko zmaga Združena levica?

»Pri vzponu skrajne levice je značilno to, da se je zgodil v tistih deželah, ki jih je kriza najbolj prizadela (Siriza v Grčiji, Podemos v Španiji, Združena levica v Sloveniji). Če smo cinični, lahko rečemo, da je bolje, da je najprej prišla v Grčiji na oblast Siriza, kot pa da bi bila v tem smislu prva slovenska Združena levica. Na grškem primeru je jasno, da populizem in demagogija ne dajeta pozitivnih rezultatov. Ta država je namreč sedaj v slabšem položaju, kot je bila pred volilno zmago Sirize, saj je tik pred bankrotom,« pravi sociolog Matevž Tomšič, ki se mu zdi možnost, da bi Združena levica zmagala na naslednjih volitvah, dokaj majhna.

»Precej bolj je verjetno, da bo postala (formalni ali neformalni) del kakšne leve koalicije. Ta stranka uživa veliko naklonjenost tranzicijskih centrov moči, to dokazuje podpora, ki je je deležna v dominantnih medijih. V tem primeru bo blokirala vse reforme v smeri liberalizacije slovenske ekonomije in družbe. Združena levica ni manj, ampak bolj populistična in demagoška od svoje starejše grške sestre. Njeni vodilni predstavniki gojijo odkrito nostalgijo po bivši državi in njenem nedemokratičnem režimu. Če bodo takšni prišli na oblast, to za Slovenijo ne bo pomenilo nič dobrega.«  

Podobno meni tudi ekonomist Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister: »Glede na to, da imamo tudi v Sloveniji krizo, za katero marsikdo ideološko krivi kapitalizem nasploh, se mi zdi povsem možno, da bo ZL še naprej pridobival podporo. Še bolj k temu prispeva bledost in neprepričljivost SD. Težko pa si predstavljam, da bi ZL zmagala na naslednjih volitvah – vsaj doslej na volitvah niso zmagovale stranke s skrajnega roba levice ali desnice. Povezava ZL in Sirize pa za večino volivcev verjetno ni toliko pomembna, da bi razplet grške krize in usoda Sirize lahko pomembno vplivala na preference za ZL.«

Ekonomist Rado Pezdir pa dvomi, da bi ZL sploh hotela v vlado, saj v njej ne bi prosperirala: »Sploh pa to ni nobena radikalna levica, če deluje v parlamentu. Radikalna levica bi metala bombe, bila bi na ulicah ali v podzemlju, tako kot Baader-Meinhof. Prej bi kot radikalno levico lahko označil skupino Iskra. Če bi ZL morala v vlado leve narodne rešitve, ker bi jo v to prisilili ʻstriciʼ, bi delovala podobno kot zdaj SD in Desus, Violeta Tomić pa bi pač postala ministrica za kulturo …«

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.