Revija Reporter
Slovenija

Zidovi med državo in Cerkvijo

6. feb. 2010 13:45 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Cerkev je pripravljena sodelovati z vsako politično opcijo, ki v celoti spoštuje človekove pravice, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela dejal ljubljanski nadškof Anton Stres. Sicer pa se, kot pravi, ne opredeljujejo do strank, ampak imajo svoje vrednote, ki jih oznanjajo. "In potem se pravzaprav stranke opredeljujejo do nas," je prepričan.

Cerkev je pripravljena sodelovati z vsako politično opcijo, ki v celoti spoštuje človekove pravice, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela dejal ljubljanski nadškof Anton Stres. Sicer pa se, kot pravi, ne opredeljujejo do strank, ampak imajo svoje vrednote, ki jih oznanjajo. "In potem se pravzaprav stranke opredeljujejo do nas," je prepričan.

"Mi smo enaki ali nevtralni do političnih strank, čeprav povsem enak odmik do vseh strank, menim, ni mogoč, vsaj v Evropi ne, ker se politične stranke tudi nazorsko opredeljujejo. V Ameriki tega ni," je dejal nadškof.

Obtožni predlog predsednika republike, ki sta ga zaradi odlikovanja Tomaža Ertla vložili SDS in SLS, je po njegovem mnenju del političnega ravnanja in nima "nobene potrebe, da bi se do tega opredeljeval".

"Vsaka opozicija gleda pod prste tistim, ki vladajo. To je normalno. Sam sem sodeloval pri osamosvojitvenih akcijah in demokratizacijskih procesih kot predsednik komisije za pravičnost in mir in gotovo je, da je takrat obstajal velik konsenz, naj Slovenija postane samostojna. V tem pogledu je bilo prav, da je tudi takratna, lahko rečem, še komunistična oblast prisluhnila ljudem in sledila vsesplošni volji. Na ta način je to dejansko bilo razumljivo dejanje, ki ga je gospod Ertl oziroma policija naredila zato, ker je vedela, da je to volja ljudi," meni Stres.

Na vprašanje, ali si Ertl zasluži odlikovanje, je odgovoril, da za tisto dejanje mogoče že, sicer pa bi ga morali morda podeliti še komu drugemu. "To, kar moti, pa je dejstvo, da je bil odlikovanec na čelu zelo represivnega policijskega sistema, ki je služil totalitarnemu komunističnemu režimu in teptanju človekovih pravic," je dejal ljubljanski nadškof.

Glede ustanovitve varnostno-vojaškega ordinariata Stres poudarja, da ta za seboj ne bo potegnil nobene nove finančne obveze, saj tudi škof ne bo državni uslužbenec. Kot pravi, bo zaradi majhnosti te škofije škof verjetno nekdo, ki je trenutno že škof.

"Takšna obrambno-varnostna škofija zame ni noben strateški problem. Ni nekaj, kar bo pozitivno ali negativno vplivalo na splošno stanje vernosti pri nas. Bolj pomembno je, da duhovna oskrba poteka v vsesplošno zadovoljstvo vojakov in tudi častnikov Slovenske vojske," je prepričan. Kot pravi, gre samo ta to, da bi se to stanje formaliziralo v obliki samostojne škofije.

Za zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje Cerkve obstajajo tri vrste virov: darovi vernikov, lastna ekonomska dejavnost in subvencije politične skupnosti, pojasnjuje nadškof. Po njegovih besedah je praksa po svetu zelo različna, a v sodobni državi med njo in Cerkev ne postavljajo tako visokih zidov, kakor bi jih nekateri radi pri nas. "Predvsem pa ni res, da sistem ločitve Cerkve in države prepoveduje finančno podporo države. Cerkev je del civilne družbe, ki je tudi ločena od države, in jo država lahko financira tako kot vsako drugo civilnodružbeno združenje," poudarja Stres.