Zet Ljudmile Novak molil in prosil za božjo pomoč, kar naj bi bilo homofobno dejanje

Razlika med neumnostjo in genialnostjo je, da ima genialnost svoje meje, je dejal že Albert Einstein. In zadnje čase se zdi, da so za neumnosti »brez mej« še posebej dojemljivi v samooklicanem svetu za odziv na sovražni govor, kjer so partnerji tudi nacionalna televizija, varuhinja človekovih pravic in FDV. Te ustanove bi vendarle morale malo bolj paziti, v kakšnem montipajtonovskem cirkusu sodelujejo. Še posebej zato, ker je človek po obrazložitvah v prvih odzivih sveta pomislil, da norosti v vnemi boja proti sovražnemu govoru ni več mogoče preseči. A se človek vedno znova ugrizne v jezik. Nič ni namreč tako neumno, da ne bi moglo biti še bolj.

Tokrat se je na tapeti znašel tudi Anton Arko, zet Ljudmile Novak, predsednice NSi. Za Šentpetrski zvon, glasilo šentpetrske župnije v Ljubljani, je decembra lani napisal prispevek z naslovom »Ma sit sem že tega referenduma za družino«. V njem je Arko, ki se je podpisal kot mož in oče, jasno povedal, da bo na referendumu glasoval proti družinskemu zakoniku, da ne pristaja na teorijo spola (da bi v šoli otroke prepričevali, naj si sami izberejo spol) in da ne bo pustil, da bi njegovemu otroku v šolah kdorkoli prikazoval filmske odlomke o homoseksualnih in lezbičnih spolnih eksperimentih.

Skratka, Arko je v župnijskem glasilu jasno opredelil svojo voljo, bralce pa pozval, naj na referendumu glasujejo proti. S tem se namreč tudi v božjo pomočjo branijo vrednote družine, sam pa bo za zmago družine nad eksperimentalno homoseksualno skupnostjo vsak dan s srčno molil k sveti družini in  sv. Jožefu, varuhu družine.

Pa se je našel nekdo, ki je v tem prepoznal sovražni govor in zadevo poslal svetu za odziv, saj pisanje v omenjenem prispevku doživlja kot sovražni govor, poleg tega gre za zlorabo lokalnega medija za širjenje predreferendumske kampanje. Svet se je z njim strinjal in napisal obrazložitev.

Kako so prepoznali sovražni govor in kaj so hoteli povedati, celo človek s povprečnim IQ (povprečnim evropskim IQ, ne bližnjevzhodnim ali afriškim) ne razume najboljše, gredo pa njihovi očitki in priporočila nekako takole: molitev za referendumsko zmago nasprotnikov družinskega zakonika je homofobno dejanje; božja pomoč  pri referendumu je nedopustna in homofobna; mnenje, da homoseksualnost ogroža tradicionalno družino je homofoben stereotip; pisanje, da družinski zakonik odpira vrata teoriji spola je homofobno zastraševanje; pisanje o homoseksualnem poučevanju otrok v šolah homofoben predsodek.

Ste razumeli? Ne? Kakorkoli, pazite, s kakšnim namenom molite in za kaj prosite božje pomoči.