Čeprav je bilo med več kakor tisoč kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah kar 35 odstotkov žensk, jih je v parlament izvoljenih zgolj 12, torej 13 odstotkov. S tem Slovenija ostaja na repu evropskih držav po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti, med štirimi na novo izvoljenimi vodilnimi poslanci v državnem zboru ni ženske. Tudi v novi vladi bodo verjetno zgolj tri ali štiri. O vzrokih, zaradi katerih je slovenska visoka politika še vedno tako mačistična, smo se pogovarjali z uspešnimi političarkami.
Mnogi so po spremembah volilne zakonodaje, s katero je bilo strankam naloženo, da na svoje kandidatne liste za državnozborske volitve uvrstijo vsaj četrtino žensk, pričakovali občutno povečanje njihove zastopanosti v parlamentu. Žal se to na zadnjih volitvah ni uresničilo. Med 90 poslanci je le 12 poslank, zgolj ena več kot v prejšnjem sklicu. V polovici vseh parlamentarnih strank, DeSUS, SLS in SNS, nimajo niti ene ženske predstavnice, v SDS sta med 28 poslanci zgolj dve, v stranki Zares med devetimi le ena. Edino pri zmagovalnih socialnih demokratih je uspel preboj izrazito moške politike, saj je med njihovimi 29 poslanci osem žensk. Torej dobra četrtina, kar je sicer le nekoliko nad povprečjem v parlamentih evropskih držav, za Slovenijo pa, očitno, velik dosežek. Na Švedskem imajo v parlamentu več kot 40 odstotkov političark, v saboru naše južne sosede Hrvaške je 20 odstotkov zastopnic ljudstva. Med državami EU jih je poleg Švedske še sedem z več kot 30-odstotnim deležem parlamentark: poleg Švedske, Finska, Danska, Nizozemska, Španija, Belgija, Nemčija in naša soseda Avstrija. Poleg Slovenije jih je le šest z deležem, nižjim od 15 odstotkov: Češka, Ciper, Irska, Madžarska, Romunija in Malta. S svojimi 13 odstotki je naša država primerljiva z arabskimi, kjer so ženske tako ali tako obravnavane kot drugorazredni državljani. Tudi sestava odhajajoče vlade je glede zastopanosti žensk slaba, do 15 vodij ministrstev so le tri ministrice, moška sta tudi še dva ministra na čelu vladnih služb. V norveški, švedski, avstrijski in španski vladi je približno pol ministric.Uspešne socialne demokratke
Zakonska določba o vsaj četrtinski zastopanosti žensk na kandidatnih listah ni prinesla opaznega premika pri izidih državnozborskih volitev, čemur je vzrok specifičen volilni sistem z enajstimi volilnimi okraji v vsaki od osmih volilnih enot. Stranke same določijo, kdo bo njihov kandidat v katerem od volilnih okrajev, in žensk pogosto ne razporedijo v »njim prijazne« okraje. Tako ob nespremenjenem volilnem sistemu niti postopno zviševanje ženskih kvot na 35 odstotkov na parlamentarnih volitvah 2012. leta in celo na 40 odstotkov na lokalnih volitvah leta 2014 ne bo prineslo zaželenega deleža žensk na političnih funkcijah. Majda Potrata, predsednica ženskega foruma pri SD, pripisuje uspešen nastop njihovih kandidatk na volitvah dolgotrajnemu zavzemanju za večjo zastopanosti žensk. Tako pri tem vprašanju prednjačijo tudi na lokalni ravni, saj je med vsemi njihovimi občinskimi svetniki skoraj 28 odstotkov žensk, največ med vsemi strankami. Pri državnozborskih volitvah Potrata poudarja izjemen pomen dejstvu, v katerem okraju nekdo kandidira, saj so imeli tudi sami v sedmi in osmi volilni enoti pet kandidatk, a je bila le ena izvoljena. V ženskem forumu SD vidijo možnost za večji delež poslank le v spremembi volilne zakonodaje. Odpravile bi volilne okraje, ostale bi le kandidatne liste posameznih strank v volilnih enotah, kjer bi bila na najvišjih mestih enakopravno zastopana oba spola po sistemu zadrge (ženska, moški, ženska, moški…). Ob tem ne nasprotujejo uvedbi preferenčnega glasu, kot na primer na evropskih volitvah. Poleg tega bi morali po njenem osebnem mnenju razmisliti o uvedbi nezdružljivosti županske funkcije s poslansko (med vsemi župani je le nekaj odstotkov žensk), vendar temu močno nasprotuje županski lobi v državnem zboru. Kvote same ne bodo prinesle večjih sprememb, dodaja (znova izvoljena) poslanka. Eden od problemov je po njenem mnenju, da stranke ne vlagajo dovolj v promocijo žensk. V minulih mandatih državnega zbora so nekatere poslanke dokazale, da poklicna politična pot za ženske v Sloveniji ni nič nemogočega, saj jih je več ponovilo mandat. Na vprašanje, kako komentira, da na predsedniškem in treh podpredsedniških mestih v novi sestavi DZ ni nobene ženske, pravi, da je sama v prejšnjem mandatu zmogla pogum za kandidiranje za podpredsednico, vendar ni bila izvoljena. Vsekakor pa s sedanjim položajem ni zadovoljna.
VEČ V TISKANI IZDAJI