Kdo je Tanja Pečar, skrivnostna dama v rdečem, vidna v ozadju političnega prizorišča? Za nekatere je le uspešna odvetnica, ki nadaljuje z delom v nekdanji odvetniški pisarni svojega očeta, medtem ko so mnogi prepričani, da kot dolgoletna življenjska sopotnica Boruta Pahorja daje ton vsem njegovim pomembnim političnim odločitvam.
O tem je navsezadnje prepričan tudi sam predsednik vlade Borut Pahor, ki je v javnosti že večkrat omenil skupne posvete s svojo dolgoletno partnerko Tanjo Pečar. Eden izmed takšnih je bil prav na začetku njegove poklicne kariere, ko je po diplomi na zdajšnji Fakulteti za družbene vede razmišljal o nadaljevanju študija v ZDA, kjer je imel zagotovljeno štipendijo. Tudi pozneje, ko je sprejel javno funkcijo predsednika državnega zbora, je znova zaupal le eni osebi: Tanji Pečar.»Tanja se je sprijaznila, da bo v kampanji naše zasebno življenje predmet javnih vprašanj. Pa sva si rekla, da bova že pojasnila, da živiva tako, kot hočeva, in to pustiva tudi drugim,« je ob prevzemu funkcije predsednika državnega zbora javno pojasnjeval Borut Pahor. Do danes sta očitno že nekoliko spremenila svoje mnenje, saj našemu tedniku nista sporočila niti nekaj najbolj splošnih biografskih podatkov, ki so povezani zlasti s Tanjo Pečar.
Brez klasike
Ker se doslej še vedno nista poročila, čeprav sta skupaj že več kot dvajset let, bo tako ostalo verjetno tudi v prihodnje. Na novinarsko vprašanje, zastavljeno ob nedavni poroki Janeza Janše z Urško Bačovnik, ki jima je Pahor javno zaželel veliko sreče, je odgovoril povsem na kratko: »Ko se bom odločil, če se bom…«.
Sicer pa naj bi skupaj s Tanjo gojila nekoliko drugačno podobo družinskega življenja, kot jo imajo zagovorniki zakonske skupnosti, kar je pojasnil v enem od svojih intervjujev (za revijo Obrazi): »Midva s Tanjo nimava klasičnega družinskega življenja, nisva poročena, večino časa zaradi moje zaposlitve nisva skupaj. A se bo Tanja po dvajsetih letih težko spomnila, da bi kdaj dvignil glas; mislim da ga nisem, morda na začetku, ko sem bil še nevzgojen z njene strani, pa me je glede tega hitro vzgojila. Če imava kdaj različne poglede, se raje zavlečeva vsak v svojo samoto, premisliva in se dobiva spet takrat, ko misliva, da sva stvari razčistila.«
Dodal je še, da pred javnostjo ne želita igrati srečnega in brezhibnega zakona: »Videla sva veliko porok najinih prijateljev in na mnogih so naju spraševali, kdaj se bova midva vzela. Mnogo teh prijateljev je danes že veselo ločenih in skreganih med sabo.« Drugače naj bi bilo z njuno zvezo, saj sta po več kot dvajsetih letih še vedno življenjska sopotnika in prijatelja:« Srečala sva se pač dva značaja, ki jima ustreza takšen način življenja. / …/ Če bi naju to motilo, ne bi ostala skupaj. Kar se moških tiče, mi je dejala, nisi nič boljši od drugih, ti pa zaupam, lahko se zanesem nate.«
VEČ V TISKANI IZDAJI