Za Grando iz borznoposredniške hiše GBD in predsednika uprave družbe Numerica Partners Erkerja je kupnina - 250 milijonov evrov - nizka. Kot je za STA poudaril Erker, je kupnina "nizka, če menimo, da se bodo Apolu in EBRD zgodili vsi negativni scenariji razvoja portfelja in potencialnih obveznosti oz. zelo nizka ob povprečnem razvoju dogodkov v prihodnosti".
"Škoda je prodajati sedaj, ko je banka polna kapitala, gospodarstvo pa zelo solidno dela. Prodati bi morali kasneje, čez več let," je poudaril.
Za državo kratkoročno po njegovi oceni ni nobenega učinka, je le luknja za davkoplačevalce med dokapitalizacijo in izkupičkom. "Dolgoročno pa verjamem, da bosta Apolo in EBRD uvedla nekonfliktno upravljanje banke, ki bo omogočilo, da bo banka dobro služila svojemu namenu, to je posojanju denarja podjetjem in gospodinjstvom. Do takrat pa je še daleč," je poudaril Erker.
Za Grando pa je kupnina nizka, saj se je poslovanje banke stabiliziralo, za slaba posojila so že ustvarjene določene rezervacije. Nizka kupnina je po njegovem mnenju predvsem posledica visokega tveganja, ki spremlja kreditni portfelj in dejstva, da med kupci ni bilo prave konkurence.
"Želje, da bi država dobila več, kot je prek dokapitalizacij investirala v drugo največjo slovensko banko, so utopija. Slabo korporativno upravljanje in slab nadzor nad tveganji sta privedla do velike količine slabih posojil, ki so krepko zmanjšala vrednost banke. Za Slovenijo je ključno, da se iz napake naučimo in da poskrbimo, da se črni scenarij ne bo ponovil v prihodnosti," je poudaril.
Nova lastnika imata ambiciozne načrte z banko in Granda ne dvomi, da "bosta naredila vse za dobičkonosno in stabilno poslovanje, saj bosta lahko v prihodnosti samo v tem primeru banko prodala po višji ceni".
"Nizka dobičkonosnost, negotovost okrevanja slovenskega gospodarstva in seveda zavezanost države k prodaji vplivajo na znesek, ki ga je bil Apollo pripravljen odšteti za NKBM," pa je pojasnil Šimnic, za katerega je kupnina v skladu z razmerami, v katerih je banka.
Kljub temu, da je kupnina nekje v pričakovanem razponu, pa bo treba po njegovih pojasnilih počakati na ostale podrobnosti, saj morebitna jamstva lahko potencialno poslabšajo ali pa tudi izboljšajo pogoje, ki jih je sprejela država.
Šimnic prodajo ocenjuje kot pozitivno. "Pomembno je, da je čim večji del bančnega sektorja v zasebni lasti, predvsem pa v rokah odgovornih lastnikov, ki bodo želeli čim prej vzpostaviti novo strategijo. Povsem novi lastnik bi se znal z objektivnim odnosom tudi precej laže spoprijeti z za slovenske razmere velikim bančnim sistemom, kot je to NKBM," je dodal.
Prodaja NKBM je po njegovi oceni kljub dolgotrajnemu postopku dober obet tudi za privatizacijo ostalih bank. "Je pa ključno, da tudi ostali dve banki, ki ostajata v lasti države, po hitrem postopku nadaljujeta z reorganizacijo, saj bo le na ta način možno spodbuditi večji interes in si izboljšati pogajalsko pozicijo," je še dodal Šimnic.
Tudi za Grando je prodaja NKBM sicer jasen znak, da namerava Slovenija resno nadaljevati s privatizacijo. Erker medtem upa, da se bodo prodaje drugih bančnih naložb zgodile z zamikom (ko bodo rezultati bank odrazili očiščene portfelje in rast BDP) in da bo država postavila takšno upravljanje (uprave in nadzornike), ki bodo banke vodili z zavestjo odgovornosti.
Slovenski državni holding (SDH) je z Apollom in EBRD kupoprodajno pogodbo podpisal včeraj: Apollo bo postal lastnik 80-odstotnega, EBRD pa 20-odstotnega deleža Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).