Revija Reporter
Slovenija

Združenje zdravstvenih zavodov: Sredstva ZZZS prenizka za vzdrževanje obstoječega standarda zdravstvenega varstva

STA
714

30. mar. 2022 16:34 Osveženo: 16:42 / 30. 3. 2022

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so in bodo tudi v prihodnje prenizka za vzdrževanje obstoječega standarda zdravstvenega varstva v Sloveniji, ob lanskem poslovanju ugotavljajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Zato menijo, da jim je treba dodati še del sredstev iz državnega proračuna po vzoru drugih držav EU.

Kot kažejo podatki združenja, so ugodni poslovni rezultati javnih zdravstvenih zavodov za lansko leto rezultat kratkoročnega poslovanja v obdobju enega leta, ki je bilo večinoma zaznamovano z epidemijo, na podlagi katere so izvajalci prejeli tudi večino navedenih dodatnih prihodkov.

"V primeru, da teh dodatnih prihodkov izvajalci ne bi prejeli, bi bila slika o poslovanju v letu 2021 bistveno drugačna, saj bi bili njihovi prihodki nižji najmanj za 121,4 milijonov evrov," ugotavljajo.

"Glede na to, da je v zdravstvenih domovih izkazan pozitiven poslovni izid v višini 56,3 milijona evrov dosežen v veliki meri s prihodki v višini 113,5 milijona evrov, ki so neposredno odvisni od epidemije, lahko pričakujemo, da se bo njihov finančni položaj v letu, ko ne bo več epidemije, in ob vseh ostalih nespremenjenih pogojih v največji meri poslabšal. Njihov vstop v leto 2022 z nekaj rezerve, izražene s presežki prihodkov iz preteklega leta, je zato še kako dobrodošel," so zapisali v poročilu o poslovanju.

V združenju sicer ocenjujejo, da so poslovni rezultati javnih zdravstvenih zavodov, realizirani v letih 2020 in 2021, dobra osnova za delovanje izvajalcev v letošnjem letu, razen v bolnišnicah, kjer imajo še vedno velike težave pri poslovanju.

Kot ugotavljajo, so zavodi lani finančno "relativno uspešno prebrodili še eno izjemno zahtevno leto z vidika epidemije". Ob tem pa se kažejo strukturna nesorazmerja med izvajalci različnih nivojev zdravstvenega varstva, saj so imele največje težave pri poslovanju v letu 2021 bolnišnice. Njihov delež v strukturi neporavnanih zapadlih obveznosti znaša 97,5 odstotkov, delež njihove izkazane "kumulativne" izgube v celotni izkazani izgubi znaša kar 99,6 odstotka. Vse to ima za posledico njihove velike likvidnostne težave, navajajo.

Zdravstveni domovi in ostali javni zdravstveni zavodi v letu 2021 na likvidnostnem področju pa praviloma niso imeli težav, saj izkazujejo minimalno višino neporavnanih zapadlih obveznosti in prav tako minimalno višino izkazane "kumulativne" izgube.

Osnovni cilj javnih zdravstvenih zavodov je dolgoročno stabilno poslovanje, brez izkazanih negativnih poslovnih rezultatov in likvidnostnih težav, z nemotenim investiranjem v opremo, z zmožnostjo vlaganja v izobraževanje ter razvoj svoje dejavnosti, torej da bi nemoteno izvajali zastavljen program dela na sodoben način.

"Da bi dosegli naveden cilj, je pogoj pokritje celotne izkazane izgube bolnišnic v bilanci stanja 2021 in oblikovanje cene zdravstvenih storitev vseh izvajalcev v višini, ki bo upoštevala vse zakonske obveznosti izvajalcev in gibanje materialnih stroškov na trgu, oziroma da bi bile cene zdravstvenih storitev pokazatelj realnih pogojev poslovanja izvajalcev," so navedli.

V primeru nadaljevanja sedanje politike oblikovanja cen zdravstvenih storitev in ob upoštevanju pogojev dela izvajalcev brez dodatnih prihodkov iz naslova epidemije bo poslovanje izvajalcev že v letu 2022 pomembno slabše od izkazanih rezultatov v letih 2020 in 2021. "Ocenjujemo, da bi bil v tem primeru na nivoju vseh javnih zdravstvenih zavodov ponovno izkazan negativen poslovni izid v višini približno 45 milijonov evrov," so še zapisali v poročilu o rezultatih poslovanja.