"Računamo, da bomo operativni program v maju realizirali nekje med 70 in 80 odstotki glede na lansko leto. Enako velja tudi za ambulantne obravnave. V juniju računamo, da se bomo že približali številki 90.000," je v izjavi za javnost dejal Vogrin.
"Vendar obsega, primerljivega z lanskim letom, ne bomo dosegli, saj obravnava bolnikov tako v ambulantnem delu kot v operativi zahteva dodatno previdnost - izpolnjevanje vprašalnikov, razkuževanje prostorov, dodatno zaščito zdravstvenih delavcev in bolnikov, tako da računamo, da bomo ob optimalnem stanju s previdnostnimi ukrepi lahko realizirali program nekje v 90 odstotkih," je pojasnil.
Načrtujejo dodatno delo v popoldanskem času in tudi ob sobotah, v kolikor bodo to dopuščale kadrovske in prostorske možnosti.
Število bolnikov s covidom-19 pri njih vztrajno pada. Minuli konec tedna so imeli hospitaliziranih le še devet oseb s to boleznijo, od tega so le trije potrebovali intenzivno zdravljenje.
Prejšnji teden so na sestanku na ministrstvu za zdravje dorekli izhodne strategije ob pojemanju epidemije covida-19. "Postopoma se bodo zapirale covid bolnišnice. Celjska bolnišnica je že, sledi Golnik, nato UKC Maribor in kot zadnji UKC Ljubljana, seveda če bo število covid bolnikov to dovoljevalo," je pojasnil Vogrin.
Če bo v določenem trenutku potrebnih več postelj za covid bolnike, pa se bodo bolnišnice znova odpirale. "Menimo, da je ta izhodna strategija primerna. Zelo je pomembno tudi to, da smo natančno opredelili, na kakšen način bo treba zagotoviti kadrovsko pomoč tem bolnišnicam, ki so najbolj obremenjene, z vključevanjem kadra s primarnega nivoja in regionalnih bolnišnic," je še povedal Vogrin.
Na sestanku na ministrstvu so govorili tudi o investicijah v zdravstveno infrastrukturo, za kar so na voljo kohezijska sredstva. Na seznamu prioritet do leta 2023 so tudi nujni posegi v UKC Maribor. "Zelo smo veseli, da sta na prvih dveh mestih infekcijska klinika v Ljubljani in infekcijski oddelek v Mariboru, saj z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo covid kriza nadaljevala skozi naslednje mesece, morda leta, hkrati pa nikoli ne vemo, kdaj bo prišlo do nove krize zaradi infektivnega obolenja," je dejal Vogrin.
O nujnosti obnove dotrajanega oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja so obvestili tudi podpredsednico vlade in kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ki se je prejšnji teden mudila na obisku v UKC Maribor.
Obseg dela med drugim pospešeno krepijo na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo, kjer so v času epidemije covida-19 operirali le najnujnejše bolnike, predvsem tiste z rakavimi obolenji, sedaj pa postopno odpirajo program operacij tudi za ostale bolnike. Čakalne dobe pri operacijah bolnikov z rakom se sicer po besedah predstojnika Stojana Potrča niso občutno podaljšale. "Vsi bolniki, ki so bili vpisani v knjigo za operacije, so bili operirani v manj kot treh tednih. Posebej hitro smo operirali bolnike, ki so imeli raka trebušne slinavke in raka želodca," je pojasnil.