V Zboru za republiko so v pozivu, ki so ga danes predstavili na novinarski konferenci in ga bodo poslali tudi nastajajoči slovenski vladi, zapisali tudi, da se mora vlada pri izvedbi protikriznih ukrepov naslanjati na svojo odgovornost in legitimnost za zagotovitev boljšega jutri.
Obenem pa v Zboru za republiko od vseh akterjev slovenskega javnega prostora, ne le politikov, pričakujejo "oblikovanje zavesti o resnosti zgodovinskega časa, ki ga živimo in ki od nas terja odgovorno delovanje v skupno dobro". "Če tega ne premoremo in če ne bomo zmogli minimalne iskrenosti ter enotnosti in sodelovanja, nam ne grozi le ekonomski grški scenarij, temveč tudi zaton republike," je pojasnil Matej Avbelj iz Zbora za republiko.
Stališča pred nastopom nove vlade - o njenih ministrih bo DZ odločal v petek - so ob tem predstavili tudi drugi člani sveta Zbora za republiko. France Cukjati opozoril, da se kriza ves čas nezadržno zaostruje, primer Grčije pa utemeljuje dodatno zaskrbljenost. Zato pričakuje, da se tudi socialni partnerji, mediji in vsi, ki oblikujejo javno mnenje, zavedajo resnosti časa. "Če ne bomo zmogli minimalne enotnosti in iskrenega sodelovanja, ne bomo zaustavili padanja naše skupne Slovenije v grški scenarij," je dejal.
Da si ne želi, da bi Slovenija postala nova Grčija, je poudaril tudi Jože Rant. Kot pravi, zdaj ni več mesta za stare zamere, ampak za spravo, ki se bo usmerila v kritično sodelovanje.
Kot pravi Boštjan M. Turk, mora Slovenija razviti svoje potenciale, na primer na področju turizma. Naslednjo priložnost za Slovenijo na gospodarskem področju pa vidi tudi v privatizaciji podjetij srednjega ranga, ki bi se privatizirala tako, da bi dobila interno lastništvo zaposlenih.
Po mnenju Andreja Aplenca je eden izmed ključev za izhod iz krize v majhnih in srednjih podjetjih, ki so inovativna in fleksibilna, manjka pa pri nas njihova povezava z inštituti in finančna disciplina. Ključni dejavnik za izhod iz krize pa je, kot pravi, tudi absolutna finančna transparentnost v vseh podjetjih.
Glede verjetne vložitve ustavne presoje zakona o vladi in polemik v zvezi z oblikovanjem nekaterih ministrskih resorjev so se govorci strinjali, da gre za nepomembno temo. Cukjati je to označil kot nekorektno blokado delovanja vlade, Turk pa je poudaril, da potrebujemo operativno vlado. Kot pravi Avbelj, se mu kot ustavnemu pravniku vlaganje takšne zahteve za ustavno presojo zdi politično neodgovorno, prav tako pa dvomi, da bo takšna zahteva pred ustavnim sodiščem uspela.
Apel Zbora za republiko:
Četrtega decembra lani smo imeli predčasne volitve. Po dveh mesecih bomo – tako upamo – končno dobili vlado. Čakajo jo še mnogo težje razmere, kot so se nakazovale pred pol leta, to je pred časom okrnjenega delovanja prejšnje vlade.
Kriza se ves ta čas nezadržno zaostruje in dosega razsežnosti, ki jim v novejši zgodovini še nismo bili priča. Kot kažejo vsakodnevna poročila iz sveta, sta narava in obseg te krize tolikšna, da presegata kapacitete posameznih držav in sta celo velik zalogaj za našo širšo politično skupnost Evropsko unijo.
V kontekstu slednje vso pozornost zadnjih tednov namenjamo Grčiji, kjer so razmere že povsem zaostrene. A Grčija je morda le vrh ledene gore. Kriza se preliva v realni sektor in jo zaradi preštevilnih napačnih političnih in gospodarskih odločitev v preteklosti na svoji koži v vse več evropskih državah vse bolj občutijo običajni ljudje. To je vsakdo izmed nas.
Vse to, razumljivo, vodi k izgubi optimizma, malodušju in naraščajočemu, tudi nasilnemu odporu ljudi. Rezultat teh dejavnikov pa je še večja kriza, z njo še več odpora, ki slednjič lahko privedeta do negativne spirale z uničujočimi družbenimi učinki. Zgodovina nas uči, kako zelo velike so lahko posledice gospodarskih kriz v povezavi z neodgovornim političnim ravnanjem.
Slovenija je del Evrope, ta kriza je tudi njena, in čeprav pri nas razmere še niso tako usodne kot ponekod drugje, vendarle tudi ti scenariji niso nemogoči in brez našega aktivnega ravnanja ne bodo šli preprosto mimo nas.
Zato, zavedajoč se resnosti tega trenutka,
1. Od nove vlade zahtevamo, da takoj po prevzemu poslov celovito analizira dejansko stanje v državi in slovenski javnosti zelo odkrito »nalije čistega vina«.
2. Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja od vlade zahtevamo, da nemudoma predstavi in izvede ključne protikrizne ukrepe. To mora storiti v sodelovanju s socialno-ekonomskimi partnerji, a upoštevaje objektivne ekonomske razmere, naslanjajoč se na svojo odgovornost in legitimnost za zagotovitev boljšega jutri.
3. Ta je odvisen od vseh nas. Zato hkrati pozivamo vse akterje slovenskega javnega prostora, ne le politike, k zavedanju o resnosti zgodovinskega časa, ki ga živimo in ki od nas terja odgovorno delovanje v skupno dobro. Če tega ne premoremo in če ne bomo zmogli minimalne enotnosti ter iskrenega sodelovanja, nam ne grozi le ekonomski grški scenarij, temveč zaton same republike. Te brez odgovornega sodelovanja v imenu skupnega dobra namreč ni.
Zbor za republiko