Zaslišali cenilca, ki je Janševo podrtijo v Trenti ocenil na 100 tisoč evrov

Štiričlanska komisija Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko (Sicgras) je namreč na zahtevo celjskega sodišča izdelalo novo cenitev okoli 15.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča s propadlo kmetijo in ga ocenilo na vsega okoli 15.000 evrov.

Komisija je prepričana, da na omenjenem zemljišču zaradi številnih omejitev na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) in dejstva, da je šlo le še za ruševine objektov, ni mogoče izvesti nadomestne gradnje. Na decembrskem zaslišanju so bili tudi kritični do Nahtigalove cenitve, zato ga je sodišče pozvalo, da odgovori na njihove očitke.

Nahtigal je povedal, da je razlika med njegovo cenitvijo in cenitvijo komisije v tem, da je sam izhajal iz izhodišča, da je tam nadomestna gradnja mogoča, čemur je pritrdilo tudi mnenje izvedenke urbanistke Lidije Dragšič, medtem ko sta cenilca gradbene stroke Sicgrasa trdila, da je šlo v Trenti le še za ruševine, ki jih po takratni ureditvi ni bilo več dopustno obnavljati.

Kot je dejal, ne ve, zakaj so kolegi cenilci zavzeli tako rigorozno izhodišče, pri tem pa pripomnil, da je na lokacijah, ki so nekoliko posebne, težko pridobiti soglasja, ni pa nemogoče. Zagotovo pa je lokacija zelo privlačna, kar kvečjemu povečuje vrednost zemljišča.

Prepričan je, da je bila zaradi ocene dveh cenilcev gradbene stroke posledično nižja tudi ocena drugih dveh članov komisije, ki sta ocenjevala kmetijsko in gozdno zemljišče. Če se namreč slednja nahajajo ob objektih, je tudi njihova vrednost višja, je dodal, medtem ko se do cenitve nekdanje sodelavke Imosa Nikolaje Kogovšek Gilčvert, ki je še pred domnevno spornim poslom nepremičnine ocenila na okoli 20.000 evrov, ni želel opredeliti.

Na še eno v vrsti cenitev pa je obramba danes opozorila s pričanjem Antona Kožarja, ki jo je ta izdelal po naročilu obtoženega direktorja Imosa Branka Kastelica in premoženje ocenil na 120.000 evrov. Kot je povedal, je cenitev izdelal po metodi primerljivih prodaj, ki je po njegovem v tem primeru edina primerna.

Kožar je bil zelo kritičen do izvedenskega mnenja Sicgrasa, ki naj bi bilo po njegovem izdelano v nasprotju z zakonodajo in bi, če bi bilo izdelano za trg, lahko bilo deležno tudi odškodninskega zahtevka. Članom komisije je celo očital, da so za izdelavo mnenja uporabljali napačne in potvorjene vhodne podatke.

Ob začetku sojenja so zaslišali še dva nekdanja uslužbenca družbe Eurogradnje in enega iz Imosa, ki so sodelovali pri Imosovem projektu v Fiesi, kjer so dela izvajale Eurogradnje. Vse tri je v glavnem preizprašala predsednica senata Cvetka Posilovič, vprašanja pa so se vrtela okoli 200.000 evrov visokega avansa, ki ga je Imos izvajalcu namenil pri omenjenem projektu.

Ta namreč ni bil nikoli obračunan, specializirano državno tožilstvo pa je prepričano, da je šlo le za navidezni avans, saj naj bi Imos s tem denarjem omogočil Eurogradnjam nakup Janševega premoženja v Trenti.

Vsi trije so zatrjevali, da sami s finančnimi zadevami niso imeli kaj dosti opravka, saj da so za to skrbele finančne službe obeh podjetij, o poslih v Trenti pa da sami niso vedeli nič ter da so o njih izvedeli šele iz medijev.

SDT Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja na škodo podjetja Imos, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti, ki naj bi ga po mnenju SDT precej preplačala.