Slovenija je letos na lestvici svobode tiska znova padla in je zasedla 46. mesto. Zadnji dve leti je naša država na lestvici organizacija Novinarji brez meja izgubila 16 mest. Organizacija je na seznam desetih držav, kjer so novinarji pod najhujšimi pritiski, letos na novo uvrstila Sirijo in Ruando.
Poleg omenjenih Sirije in Ruande so na seznamu desetih držav, kjer prihaja do najhujših kršitev svobode tiska, še Jemen, Sudan, Turkmenistan, Eritreja, Iran, Mjanmar, Sudan in Kitajska. Na prvih mestih lestvice svobode tiska pa so Finska, Islandija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Švica.Podobno kot že lani tudi letos organizacija opozarja na razmere v EU. Medtem ko je 13 od 27 članic med najbolje uvrščenimi 20 državami, so nekatere uvrščene zelo nizko, razkorak med članicami pa se iz leta v leto veča. Tako je Italija letos na 49. mestu, Romunija na 52., Grčija in Bolgarija pa na 70.
Slovenija je na najnovejši lestvici zasedla 46. mesto in se je uvrstila tik za Francijo in Ciprom oziroma pred BiH. Lani je bila sicer Slovenija na 38. mestu, predlani pa na 30. Leta 2002 pa je bila Slovenija na 14. mestu. Za letos je Slovenija dobila oceno 13,44, lani 9,50, leta 2002 pa je bila njena ocena 4,00.
Kot piše v poročilu, nekdanji slovenski premier konkurira italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju in slovaškemu premieru Robertu Ficu, s tem, ko od novinarja, ki je opozoril na nepravilnosti pri pogodbi o javnih naročilih, zahteva nič manj kot 1,5 milijona evrov. Gre za tožbo nekdanjega premiera Janeza Janše proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu v aferi Patria.
Med neevropskimi državami je najviše Kanada, na petem mestu, medtem ko so se ZDA uvrstile na 17. mesto.
Novinarji brez meja tudi ugotavljajo, da so razmere na Balkanu še vedno precej zaskrbljujoče, saj so se razmere v zadnjem letu poslabšale v Črni gori, Makedoniji, Srbiji in na Kosovu. Se je pa položaj novinarjev glede na lani izboljšal na Hrvaškem, ki je letos zasedla 62. mesto, medtem ko je bila lani na 78. mestu.
Novinarji brez meja poudarjajo, da se v državah, ki so uvrščene najbolje, razmere še izboljšujejo, pri čemer navajajo islandski zakon o medijih, ki zagotavlja zelo visoko zaščito medijev. Podobno je na Švedskem, kjer so z zakonom ustvarili izredno naklonjeno okolje za delo novinarjev.
Hkrati ugotavljajo, da hiter gospodarski razvoj sam po sebi ne prinaša nujno tudi večje svobode medijev, pri čemer izpostavljajo hitro rastoče države iz t.i. skupine Bric, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. V prvi so se razmere izboljšale in je letos uvrščena na 58. mesto, medtem so preostale tri niže od 100. mesta.
Na seznamu je 139 držav, letvica pa je sestavljena na podlagi odgovorov novinarjev, raziskovalcev in pravnih strokovnjakov na 50 vprašanj o kršitvah svobode tiska. Vprašanja se nanašajo na neposredne grožnje novinarjem, uboje in aretacije, ter tudi na druge pritiske, cenzuro in na državne monopole na različnih področjih.
