General Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20.stoletja. "Slovenski domoljubi, tudi v Društvu generala Maistra za Zasavje, cenimo generala Maistra kot odličnega generala, ki svoje borce ni polariziral, ampak podpiral neustrašnost, pogum in pripadnost narodu. Zato je cenjen tudi v širši slovenski javnosti. Brez generala Maistra in njegovega osebnega prispevka, bi se zgodovina pisala povsem drugače. Slovenija se ne bi nikoli oblikovala na takšnem ozemlju kot se je," je zapisal Perger in dodal, da so nam temelje samostojnosti položili ravno general Maister in njegovi prostovoljci, borci za severno mejo.
Zato je odkrije spominske plošče Maistrovim borcem iz Zasavja zagotovo pomemben dogodek, ki lahko vsem vzpodbudi ponos. Zgodovinski spomin nas popelje v leti 1918 in 1919, ko so prostovoljni borci na Gorenjskem in spodnjem Štajerskem v odločilnem trenutku poslušali glas generala Maistra, se mu priključili in pregnali nemško oblast s slovenskega ozemlja in utrdili slovenske etnične meje, ki so tako postale dokončne severne meje sedanje Slovenije. Tudi v Zasavju je bilo nekaj prostovoljcev, ki so se pridružili generalu Maistru in aktivno sodelovali pri osvoboditvi severnih krajev. "Po naših, do sedaj znanih podatkih, je teh borcev iz Zasavja 24 (13 iz Hrastnika: Alojzi Ambicijoza, Pero Cestnik, Avgust Dolinšek, Jože Groznik, Ivan Homšek, Jože Jager, Jože Kotar, Anton Obermajer, Franc Orožin, Franc Salobir, Franc Strašek, Herman Zornik in Josip Draksler, 7 jih je bilo iz Trbovelj: Franc Filač, Alojz Germ, Janez Gorenc, Ivan Majnik, Velibart Perdih, Miroslav Razinger in Jakob Železnik ter 4 iz Zagorja: Jože Medvešek, Mirko Perme, Ivan Slapar in Albert Satler)."
Vsak od teh fantov in mož je imel svojo zgodbo ob tistih prelomnih dogodkih. V Društvu generala Maistra za Zasavje pripravljajo tudi razstavo o Maistrovih borcih iz Zasavja, ki jo bodo predstavili jeseni ob počastitvi praznika Dneva Rudolfa Maistra.
"To spominsko ploščo posvečamo nepozabnemu spominu na vse zasavske mladeniče in može, ki so se v ljubezni do svoje domovini pridružili vojski generala Maistra, s katero so se bojevali za dobrobit Slovencev, za ohranjanje slovenske kulture, jezika, za nastanek lastne države, ki bo sama krojila svojo usodo v miru, slogi in prijateljstvu s sosednjimi državami," je ob tej priložnosti še povedal Perger.