Zaradi visokih cen zdravstvene opreme sestanek na ministrstvu

Svete zdravstvenih zavodov pa bo pozvala, naj za primere, ki so bili objavljeni v oddaji, od vodstev zahtevajo dokumentacijo in pojasnila.

Kot je dejala po koncu včerajšnjih pogajanj s Fidesom, bodo na spletni strani zVem ministrstva za javno upravo verjetno v kratkem času tudi objavili, po kakšnih cenah so po bolnišnicah kupovali medicinsko-tehnične pripomočke. Na ePortalu pa bodo objavili najnižje dosežene cene iz skupnih javnih naročil.

Poudarila je, da je odgovornost vseh vodstev javnih zdravstvenih zavodov, da bdijo nad naročili in cenami. Prav tako morajo tudi v drugih zdravstvenih zavodih povprašati, kakšne cene dosegajo pri nakupu materialov.

Svojo vlogo morajo pa odigrati tudi sveti zavodov, ki so nadzorni organ. Tako bo pozvala vse svete zavodov, naj "konkretno za te primere zahtevajo dokumentacijo in pojasnila". Ministrica priznava, da bi sveti zavodov morali bolj proaktivno delovati.

Sicer pa Kolar Celarčeva poziva vse, ki vedo za kakšna koruptivna dejanja, naj to v skladu z zakonodajo prijavijo. Lahko pa se obrnejo tudi nanjo, ki bo zadevo prijavila.

Po njenih navedbah je treba narediti tudi s sistemskega vidika vse, da se bodo takšni primeri onemogočali.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin pa je dejal, da bi sveti zavoda, ki so dopuščali takšne nepravilnost, "morali kar odstopiti, morali bi jih zamenjati".

Glede sistemskih ukrepov pa bi po njegovem mnenju "morali iti proti Finski, kjer niti ni pogojev, da bi prihajalo do sistemske korupcije".

V oddaji Tarča so v četrtek med drugim poročali, da se medicinski pripomočki, kot so srčno-žilne opornice, kolčne proteze, srčni spodbujevalniki itd., po državi plačujejo po različnih cenah in kupujejo prek posredniških podjetij. Razlike v cenah teh pripomočkov so v primerjavi s tujino, denimo s Finsko, velike.

Po njihovih podatkih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kupujejo skoraj štirikrat dražje srčno-žilne opornice kot v Ljubljani. Če bi jih nakupili po najnižjih cenah v Sloveniji, bi v prihranili 481.000 evrov. Če bi na primer bolnišnice vseh 6245 srčno-žilnih opornic lani kupile po najnižji ceni, bi prihranile 810.000 evrov.