Zaradi višjih koncesij študentsko delo poslej dražje

Ob prehodu na višjo koncesijsko dajatev so se v javnosti pojavile nekatere nejasnosti, kako ravnati v primeru, ko gre za t.i. stare napotnice, torej napotnice za delo, ki je bilo opravljeno pred junijem.

Na e-Študentskem Servisu so za STA potrdili, da do četrtka tudi sami niso točno vedeli, kako bo z obračunavanjem. V četrtek pozno zvečer pa so jim z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve potrdili, da morajo biti od danes dalje vsi računi obračunani s 25-odstotno koncesijsko dajatvijo.

V skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ se namreč koncesijska dajatev, ki jo posredniki študentskega dela obračunavajo od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, zvišuje z 12 na 23 odstotkov. Dodatna koncesijska dajatev, ki je namenjena predvsem izgradnji študentskih domov, pa ostaja v višini dveh odstotkov.

Kot so zapisali na ministrstvu za delo, so tako koncesionarji od danes dalje dolžni obračunati koncesijsko dajatev v višini 23 odstotkov, dvoodstotno dodatno koncesijsko dajatev ter DDV na koncesijsko dajatev (20-odstotni DDV od 25-odstotne koncesijske dajatve).

"Datum obračuna je na dan opravljene storitve koncesionarja, ne glede na to, kdaj je bilo delo opravljeno in kdaj je bila izdana napotnica," so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da mora biti torej na fakturi, ki bo za opravljeno storitev izdana od danes naprej, obračunana nova, višja koncesijska dajatev.

Vse podrobnosti pa bodo dogovorili v aneksih k pogodbam med ministrstvom in koncesionarji, ki morajo biti, kot določa zakon, sklenjeni v 30 dneh od uveljavitve zakona.

Po oceni Združenja delodajalcev Slovenije se bo strošek študentskega dela za delodajalce posledično dvignil za 10,8 odstotka. "To pa ni zanemarljivo in bo vplivalo na odločanje tudi pri najemanju študentskega dela," ocenjuje generalni sekretar združenja Jože Smole. A obenem dodaja, da "pri rigidnosti slovenskega trga dela, delodajalci ne morejo izbirati še med vrsto drugih fleksibilnih oblik dela".

Na vprašanje, ali bi lahko povišanje koncesijske dajatve kakor koli vplivalo na višino plačila, ki ga za opravljeno delo dobijo študenti, pa Smole odgovarja, da delodajalci študente navadno najamejo, ko pritiska čas, ko je potrebno hitro izpolniti nepričakovano velika naročila in podobno. "Temu ustrezna je tudi cena študentskega dela. Tako da bo ta strošek v veliki meri nosil delodajalec sam," pravi Smole.

Kot so na svoji spletni strani zapisali v enem od študentskih servisov, Agenciji M servis, se njihovim članom povišana stopnja koncesijske dajatve naj ne bi neposredno poznala.

"Lahko pa se zgodi, da bodo delodajalci del novih dajatev prevalili na neto urne postavke z zmanjševanjem le-teh. V tem primeru je smiselno, da poskušate uskladiti vaše želje s ciljem, ki ga ima delodajalec. Mogoča rešitev, zanimiva za obe strani, je lahko tudi povečana produktivnost oziroma prevzemanje dodatnih obveznosti ob enaki urni postavki," so še navedli v pojasnilu svojim članom.

Tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc pravi, da dodatna obdavčitev neposredno na študenta ne vpliva, saj jo plača delodajalec. So pa tudi oni v poteku pogajanj ministrstvo opozarjali, da obstaja možnost, da bi delodajalci na račun tega nižali višino urnih postavk. Pri čemer je dodal, da si želijo, da se delodajalci tega ne bi posluževali, saj so nekateri študenti za svoje delo že tako premalo plačani glede na specifiko dela, ki ga opravljajo.

Po njegovih besedah so v pogajanjih in tudi že prej opozarjali, da gre pri študentskem delu ne glede na njegovo socialno komponento, ki bi jo država morala urediti s primerno štipendijsko shemo, za prekerno delo, ki ne zagotavlja varnega položaj študentov.

Z zakonom za uravnoteženje financ se sicer ustanavlja poseben proračunski sklad v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v katerem se bodo zbirala sredstva, namenjena za (so)financiranje vseh štipendij, ki se podeljujejo na podlagi zakona o štipendiranju (državnih, Zoisovih, kadrovskih in drugih štipendij).

Kot določa zakon, se bo v ta proračunski sklad sprva stekalo 63 odstotkov od nove, 23-odstotne koncesijske dajatve (namesto 25 odstotkov koncesijske dajatve, ki so se doslej stekali v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije za namen štipendiranja). Ker pa, kot so pojasnili na ministrstvu, ustanovitev posebnega proračunskega sklada zahteva še nekaj časa, se bodo ta sredstva za zdaj še nakazovala javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije.

Po novi delitvi koncesijske dajatve se obenem zmanjšuje delež sredstev za delovanje Študentske organizacije Slovenije, in sicer z dosedanjih 37,5 odstotka na 17,4 odstotka. Od prvega januarja prihodnje leto pa bo šel v proračunski sklad ministrstva še nekoliko večji delež, in sicer 67 odstotkov koncesijske dajatve, za delovanje Študentske organizacije Slovenije se je bo namenilo 16,5 odstotka in prav toliko študentskim servisom; do konca letošnjega leta bodo študentski servisi dobivali 19,6 odstotka koncesijske dajatve.

Urbanc pravi, da izračunov še nimajo in da je težko ocenjevati, kaj bo sprememba za ŠOS prinesla v praksi. V vsakem primeru bodo poskušali racionalizirati svoje delovanje oz. to že počnejo. Kot je dodal, so se jasno postavili na stališče, da programov, ki so namenjeni neposredno študentom, ne bodo krčili in jih bodo ohranili v enaki meri. Rezerve pa bodo poskušali najti znotraj delovanja same organizacije.

Kot je še pojasnil, se sredstva od koncesijske dajatve delijo med vse študentske organizacije. ŠOS na letni ravni dobi pet odstotkov, ostalo pa se razdeli med študentske organizacije univerz in 52 študentskih klubov po celotni Sloveniji.

Sicer pa so po besedah predsednika ŠOS v študentski organizaciji na vse ukrepe gledali celostno, v pogajanjih pa so glede večine ukrepov, ki zadevajo študente, dosegli nekakšen začasen kompromis. Pristojna ministra pa sta se zavezala k nadaljnjemu sodelovanju in ustanovitvi sveta za študentska vprašanja.