Iščemo in iščemo, vendar ne najdemo. V zborniku Raka ljudje in vino, izdanem ob deseti obletnici delovanja Društva vinogradnikov Raka, je mogoče izvedeti skoraj vse o zgodovini Rake, življenju njenih prebivalcev, o bogati stavbni dediščini, dodan mu je zagotovo upravičen slavospev Martinu Humku, sadjarju in čebelarju iz Rake, ne moremo pa skoraj ničesar izvedeti o zdaj tako slavni raški č'buli ter o njenem prvem pridelovalcu in vzgojitelju Antonu Ulčniku.
Potanc z raško č'bulo
Da smo vzeli pod drobnogled omenjeni zbornik, je razlog v tem, ker smo si obetali podrobnejši opis o raški č'buli. Prispevku Kulinarična piramida Rake avtorja in priznanega etnologa dr. Janeza Bogataja je namreč dodan nadnaslov Potanc z raško č'bulo, ajdova prežca in cviček ter slikovno gradivo z raško č'bulo.
Etnolog Bogataj je »potanc« z raško č'bulo, ki mu sledi ajdova »prežca« in cviček, celo uvrstil v sam vrh kulinarične piramide Rake. Izvemo, da je »potanc« razširjena vrsta dolenjske in posavske nizke nekvašene in pečene pogače iz koruzne moke, obložene s smetano, skuto, ocvirki, sadjem, ki jo na Raki radi postrežejo s hišno sušeno slanino in lokalno raško ć'bulo. O slednji je to tudi vse, kar je bilo vredno zapisa.
Izziv za ameriške vrtnarje
Odslej bo brez dvoma drugače. Za raško č'bulo, to dolenjsko posebnico, so že izvedeli Američani. Seveda je bil zanje bolj kot sama čebula odločilen podatek, da gre za čebulo, ki jo je s križanjem egiptovske in ptujske čebule vzgojil Anton Ulčnik, dedek prve ameriške dame. Zdaj so odkrili še veliko več. Da jo odlikuje močno steblo, bujni cvetovi ter izjemno aromatičen, blago pekoč okus.
Za začetek bo posajena v vrtu Bele hiše, kjer tako velikega rekorda, kot ga je pri sajenju čebule dosegel Anton Ulčnik, seveda ne načrtujejo. Rekordnih 50 ton, kolikor jih je Ulčnik pridelal v najboljših časih, je brez dvoma velika številka celo za lokalne pridelovalce na Raki. Ti so v okviru Turističnega društva Lovrenc Raka začeli z obujanjem projekta gojenja raške čebule kot edinstvene kulturne dediščine pred dobrimi desetimi leti. Čeprav jo skupno seje osem kmetov, so do zdaj uspeli pridelati največ deset ton letno. Bo obilna pridelava, ki ji je bil kos Anton Ulčnik, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja edini večji lokalni pridelovalec, postala izziv za podjetne ameriške vrtnarje?
VEČ V POLETNEM REPORTER MAGAZINU, KI GA NAJDETE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV