Prejšnji teden smo v uredništvo Reporterja dobili nenavaden telefonski klic. Na drugi strani telefonske slušalke se je iz Gorice oglasil Boris Peric, predsednik finančne družbe KB 1909, družbe, ki je 57-odstotni lastnik tednika Mladina. Želel je pojasnila glede našega pisanja v zvezi s povezavami med njegovim podjetjem in nekdanjo zamejsko družbo Safti, ekonomsko podružnico SFRJ v zamejstvu.
Zamejska gospodarska moč je dolga leta slonela na svetem dvojčku Safti-TKB, ki pa sta bili izpostavi jugoslovanskega režima: delovali sta dejansko na dvojnem nivoju. »Čez dan« sta bili holding podjetij (Safti) in (navidez) uspešna banka (TKB), ki sta zaposlovali številne zamejske Slovence, »ponoči« pa sta postali posrednik za jugoslovanske (nečedne) posle v tujini. O tem je zelo natančno govoril nekdanji prvi slovenski bančnik iz časa SFRJ Niko Kavčič (njegova hči Jana Šrot je bila zaposlena v enem od Saftijevih podjetij) v dokumentarcu Ljerke Bizilj Vzporedna ekonomija.Kmečka banka, pravna predhodnica družbe KB 1909 je, čeprav v nekoliko bolj omejeni obliki, imela vlogo TKB na Goriškem. Mnogi so torej za obe banki, ki sta, mimogrede, propadli v istem času in zaradi podobnih razlogov, govorili, da gre za »družbeno lastnino«, ki jo je Jugoslavija podelila levičarjem v slovenski manjšini. Družba KB 1909 je nastala prav iz goriške izpostave »družbene lastnine«, ko je bila propadla Kmečka banka prodana Čedadski banki. Dogovor je predvideval, da se bančna dejavnost nekdanje Kmečke banke prenese pod Čedadsko, finančni del pa da ostane v slovenskih rokah. In ta je pravzaprav današnja KB 1909.
Po naših informacijah je v letih propada obeh bančnih ustanov bil eden od ljubljanskih sogovornikov za rešitev bank Jurij Detiček, takratni uradnik NLB. Slovenija sicer TKB ni rešila, je pa NLB leta 1997 začasno vstopila v bančni del Kmečke banke s petodstotnim lastništvom, a je delež ob prodaji Čedadski banki tudi sama prodala. NLB je po prodaji ostala kot pomemben partner v finančnem delu Kmečke banke, torej v današnjem KB 1909 (7,10 odstotka kapitala družbe). In takratni sogovornik zamejskih bank, Jurij Detiček, sedi danes v upravnem svetu KB 1909. Detiček v slovenskem bančništvu ni neznano ime: je predsednik avstrijske podružnice NLB Adria-Bank, član Kučanovega Foruma 21 in nekdanji nadzornik DZS, družbe, ki ima z Gregorjem Golobičem vedno privilegiran odnos. To pa še ni vse: Dnevnik je pred dnevi pisal, da je Detiček zelo resen kandidat za mesto predsednika nadzornega sveta NLB – v rokah bo imel ključe slovenske ekonomije.
Povezav z »galaksijo« okoli Saftija in slovenske gospodarske strukture (v času SFRJ in po osamosvojitvi) je na pretek. Boris Peric je bil v preteklosti tesno povezan s tem holdingom: bil je direktor Proinvesta, družbe, ki je prav tako spadala v omrežje Safti. Še danes naj bi po poročanju virov bil v tesnih odnosih z Darijem Cupinom, predsednikom Saftija v času propada zloglasnega zamejskega holdinga. In ravno Cupinu, kljub njegovi kontroverzni vlogi med zlomom manjšinskega gospodarstva, je krovna organizacija SKGZ, v kateri se prepoznava levičarski del manjšine, lani, in sicer ob njegovi 70-letnici, podelila častno priznanje. To je seveda v manjšini sprožilo zelo nasprotujoče si odzive.