STA
Žaljiva komunikacija na spletu med mladimi široko razširjena
Ljubljanska fakulteta za družbene vede je predstavila rezultate prve raziskave o nasilju na spletu med mladimi Moč besed. Profesor fakultete Dejan Jontes je pojasnil, da je bila skoraj polovica mladih med 15. in 25. letom deležna žaljivih komentarjev na družbenih omrežjih. Zato je, kot pravi, treba več pozornosti nameniti ozaveščanju mladih.
Reuters
V raziskavi so od junija do decembra lani analizirali medijsko poročanje, raziskali Facebook profile in fokusne skupine ter izvedli spletno anketo. V njej je sodelovalo več kot 350 mladih, starih od 15 do 25 let, iz vse Slovenije.
Mladi veliko svojega časa namenijo prisotnosti na spletu, na družbenih omrežjih in komunikaciji prek mobilnih telefonov, pri tem pa se soočajo tudi z različnimi oblikami sovražne komunikacije. Raziskava po besedah Jontesa kaže na visoko stopnjo sovražne komunikacije na spletu.
Njeni rezultati so namreč pokazali, da je SMS ali MMS sporočilo z žaljivo vsebino prejelo že več kot 58 odstotkov vprašanih, žaljiv komentar na družbenih omrežjih več kot 47 odstotkov vprašanih, neresnične informacije o sebi na družbenih omrežjih pa je zaznalo 35 odstotkov vprašanih. Jontes je izpostavil, da je poleg tega sovražno sporočilo o sebi na družbenih omrežjih zasledilo 32 odstotkov vprašanih. Žaljivo elektronsko pošto pa je prejelo več kot 39 odstotkov vprašanih.
Ostanite obveščeni
Raziskava še ugotavlja, da je spletnega nasilja več med mladimi iz nižjih razredov, prav tako ga je več na strokovnih šolah kot v gimnazijah.
Kot je poudaril Jontes, je poznavanje družbenega konteksta poleg digitalnih veščin edino uporabno orodje proti morebitnim nevarnostim spleta. Dijaki in študenti so kot najbolj ogroženo skupino prepoznavali osnovnošolce, zato je potrebno v prihodnje posebno pozornost nameniti prav ozaveščanju in izobraževanju mlajših.
Po predstavitvi rezultatov raziskave je sledila okrogla miza, na kateri je predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik povedala, da so na TOM telefon lani prejeli več kot 170 vprašanj v povezavi z vrstniškim nasiljem in neželenimi objavami na spletu. Ob tem je po njenem prepričanju bistveno, da se otroke pripravi na pasti na spletu in je zato v šolah temu potrebno nameniti več prostora.
Kreativni direktor pobude Moč besed Aljoše Bagola se je strinjal, da je treba opozarjati na težo problema spletne komunikacije ter vzpostaviti ničelno toleranco do spletnega nasilja. Več za to lahko po njegovem mnenju naredi politika z smernicami v izobraževanju, mediji s posegom v sovražni govor na svojih spletnih straneh in starši.
Ključne besede