Poslanke in poslanci so danes z 41 glasovi za in 21 proti sprejeli zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zakonu, ki med drugim po besedah ministrice za kulturo Majde Širca prinaša večjo avtonomnost in večjo neodvisnost javne RTV, so nasprotovali poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS.
Zakon ne spreminja tistih dosedanjih rešitev, ki so se v praksi izkazale kot uspešne, prav tako pa RS še naprej ostaja edina ustanoviteljica in lastnica RTV Slovenija. Statusna oblika se spreminja iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Gre za posebno, "sui generis" ureditev, ki delovanje RTV Slovenija opredeli v zakonu, za nepredvidljive situacije pa napoti za uporabo zakonskih določil, veljavnih za zavode, je pojasnila Širca.Zakona uvaja tudi sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe in doseganja zahtevanih deležev programskih vsebin, česar sedaj ni bilo. S tem se po besedah ministrice preprečuje komercializacijo in ohranja prvenstveno nalogo RTV Slovenija, to pa je kvalitetno izvajanje javne službe, seveda odvisno tudi od optimalnih kadrovskih rešitev, ki jih omogoča sama struktura in ogrodje tega zakona.
Poleg tega se zmanjšuje število članov programskega sveta s sedanjih 29 na 17 in način njihovega imenovanja. Dva člana sveta bo imenoval predsednik države, po pet državni zbor in civilna družba, dva narodni manjšini, tri pa bodo med seboj izvolili zaposleni v RTV Slovenija. Parlamentarni program ostaja v domeni RTVS, zaposleni v RTVS pa ne bodo več javni uslužbenci.
Novi zakon o RTVS so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, saj so prepričani, da zagotavlja kakovosten javni servis in da bo RTVS na njegovi podlagi lažje izpolnjevala poslanstvo javne službe. Zakon po njihovem mnenju prinaša tudi večjo avtonomijo v odnosu do politike in kapitala ter zaposlenim omogoča boljše in učinkovitejše delovanje.
V poslanski skupini SNS menijo, da zakon "sui generis" ni primeren za RTV Slovenija. Prav ta ureditev je med drugim zmotila tudi poslance SDS. Po besedah Aleksandra Zorna bo potrebna ustavna presoja, da ugotovijo, kakšen hibrid je "sui generis". V SLS pa bi po besedah Gvida Kresa podprli le takšen predlog zakona o RTV, ki bi pri ustvarjanju in pripravljanju programov med drugim zagotavljal spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, načela nepristranskosti, neodvisnosti in resničnost informacij mnenjskega, svetovno nazorskega in verskega pluralizma ter politične neodvisnosti in avtonomnosti.
