Zakon o dolgotrajni oskrbi: kdo bo vse to plačal?

V razpravi ob dopolnilih je Primož Siter iz Levice dejal, da je predlog nedorečen in bi ga bilo najbolje umakniti. Kot pomembno se mu denimo zdi, da je izvajanje dolgotrajne oskrbe stvar javne službe, da pri izvajanju dolgotrajne oskrbe obstajajo jasni standardi in da ni nadstandardnih storitev za privilegirane. A predlog je po njegovih ugotovitvah diametralno nasprotje tega.

Po mnenju Janija Möderndorferja iz LMŠ se pravice iz dolgotrajne oskrbe s predlogom le prelagajo v prihodnost, saj do leta 2025 ne prinaša nič novega. "Ljudem je treba na glas povedati, da bodo morali storitve plačevati, a v času pred volitvami si vlada tega ne upa povedati," je dejal. Kot družba se moramo po njegovih navedbah odločiti, ali bo dolgotrajna oskrba ostala v javnem dobrem ali bomo vrata na široko odprli biznisu. A tega se ne da storiti čez noč, je posvaril.

Predlog ne pove niti tega, kdo bo naloge izvajal, niti tega, za koliko denarja, je opomnil Vojko Starović iz SAB. Zakoni morajo biti po njegovih besedah jasni, medsebojno povezani in izvedljivi, da jih je mogoče uresničiti. Prav to pa je tisto, kar je po njegovi oceni pri obravnavanem predlogu spodletelo. Izrazil je bojazen, da se bo podrlo tisto, kar že deluje.

Poslancu DeSUS Branku Simonoviču se medtem zdi predlog dobro zastavljen. Kjer ga je treba popraviti, pa bo to še mogoče z dopolnili, je dejal. Med takšnimi dopolnili je po njegovih besedah tudi njihovo dopolnilo, po katerem bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe.

Po besedah Dejana Židana iz SD je zdaj pred poslanci naloga, da iz "pravnega in vsebinskega zmazka naredijo Rembrandtovo sliko". Po njegovem prepričanju bo treba za izvajanje zakona letno zagotoviti približno milijardo evrov, medtem ko vlada predstavlja veliko manjše številke. Ker vir financiranja ni opredeljen, predlog po njegovem mnenju ne bi smel priti pred poslance.

Vendar je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte pri tem poudarila, da predlog v 48. členu jasno določa obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Glede na predlog obravnavanega zakona bo vlada najkasneje do 30. junija 2024 pripravila predlog posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo denimo določil pogoje obveznega zavarovanja, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo ter način obračuna in plačevanja prispevkov.

Namen predloga je po besedah Fortejeve sicer naslavljati potrebe ljudi, ki so v domačem okolju in potrebujejo pomoč. V domu za starejše ni vprašanje, kdo bo varovancu s sladkorno boleznijo dal inzulin, za starejšega sladkornega bolnika v domačem okolju pa je to lahko težava, je dejala in dodala, da želijo s predlogom naslavljati take primere.