Zakaj se je Golob srečal z lastniki Pop TV?

O srečanju je v četrtek prvo poročalo Delo, ki je izpostavilo, da prijave stika protikorupcijski komisiji ni bilo, kot tudi ne javnega razkritja pogovora. Ob tem pa je objavilo izjavo Borisa Vezjaka s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, da so vsi stiki izvršne veje oblasti z lastniki medijev po definiciji rizični, ker predstavljajo veliko skušnjavo, da bi se, posredno ali neposredno, politika vpletla v medije. Zato morajo biti izvedeni skrajno transparentno.

Oba časnika sta ob tem spomnila na srečanje prejšnjega predsednika vlade Janeza Janše konec leta 2020 s češkim milijarderjem in tedanjim lastnikom medijske hiše Pro Plus Petrom Kellnerjem, ki je marca lani preminil v helikopterski nesreči. Kot sta navedla, je bila tema takratnega pogovora tudi "medijska krajina v Sloveniji".

O pogovorih predsednika uprave skupine PPF Šmejca z Golobom so v kabinetu predsednika vlade za Večer pojasnili, da je sestanek s predstavniki PPF na pobudo čeških poslovnežev potekal minuli četrtek v prostorih vlade. "Gosti so predsedniku vlade predstavili PPF. Z nobene strani ni bilo izrečenih nobenih konkretnih predlogov, zato tudi ni bilo sprejetih nobenih sklepov," so navedli.

Po informacijah Večera naj bi srečanje češke delegacije z Golobom trajalo okoli pol ure. "Neuradno se vpleteni med pogovorom niso dotaknili področja medijev, obisk Šmejca v Sloveniji pa gre razumeti kot del njegove spoznavno-predstavitvene turneje v evropskih državah, kjer posluje skupina PPF," so še navedli v omenjenem časniku, ki med drugim izpostavlja, da PPF vlaga v različne sektorje.

V KPK so pojasnili, da stik v njihovih evidencah lobističnih stikov ni zabeležen in da bi morali poznati vse okoliščine dogodka, da bi se lahko opredelili, ali je šlo morebiti za lobiranje in ali je s tem torej nastala tudi dolžnost poročanja o tem stiku komisiji.

"Pogosto je ključen dejavnik določanja, ali gre za lobiranje, prav namen sestanka, torej, ali je bil stik izveden z namenom vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja v zadevah javnega pomena. Prav zato je integriteta lobirancev in v okviru slednje zavedanje lastne odgovornosti za prepoznavo lobističnih stikov izrednega pomena," so še zapisali.

V KPK zato pričakujejo proaktivno ravnanje vseh zaposlenih v javnem sektorju pri spoštovanju določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Samo tako lahko uradne osebe, zlasti funkcionarji in ostali, ki so pri delu zavezani dosledno zasledovati javni interes, odpravljajo korupcijska tveganja in krepijo integriteto tako svoje funkcije oz. službe kot organizacije, v kateri so zaposleni, so poudarili v KPK.