Zakaj je politika Marjana Podobnika porazil kmet Roman Žveglič

Kot ključno se je izkazalo dejstvo, da je Podobnik izgubil podporo blizu desetih cerkvenih predstavnikov pravnih oseb. Najbrž je njegovo usodo zapečatil tudi njegov sila buren odziv, v katerem je ekonoma ljubljanske nadškofije povezal z Udbo in globoko državo.

Izkazalo se je, da ima prav agrarni ekonomist prof. dr. Emil Erjavec v izjavi za Reporter: Podobnik je močno podcenil kmete, ki vztrajajo, da le kmet lahko odloča o kmetijskih zadevah.  

Z Romanom Žvegličem smo se pogovarjali dober teden pred izvolitvijo za predsednika zbornice

»V kmetijstvu – tako poslušamo in beremo – imamo odlično visoko šolstvo, izvrstno srednje šolstvo, pa dobro svetovalno službi pri zbornici, prav tako izvrsten Kmetijski inštitut … Očitno smo le kmetje tako »butasti«, da vseh teh odlik ne znamo izrabiti,« pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenija Roman Žveglič. Vnovič je bil izvoljen tudi v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

Kaj je trenutno največji izziv slovenskega kmetijstva?

Nizke odkupne cene. Države, ki niso dobro organizirane – glede na evropsko strategijo preobrazbe prehranskega sistema »od vil do vilic« – imajo težave zaradi nizkih odkupnih cen. Med članicami EU smo na zadnjem mestu glede na dohodek v kmetijstvu v razmerju do povprečnega dohodka. V Romuniji, denimo, so odkupne cene podobne kot pri nas, vendar sta tam precej nižja BDP na prebivalca oziroma povprečna plača.

Kako jo je v koronakrizi – pravzaprav v njej še tičimo – odneslo kmetijstvo?

Cene so padle v povprečju od 15 do 20 odstotkov. Problemi so bili z delovno silo, z izvozom – tudi v EU. Tudi s podpiranjem uvoza v našo državo. Če se to ne bo popravilo, bo kmetijstvo tako prizadeto, da se ne bo kaj kmalu pobralo.

Kako ocenjujete ukrepanje kmetijske oblasti?

Tudi kmetijska oblast skuša biti všečna. Ko pa je treba narediti kaj konkretnega, se hitro sklicuje na Evropsko unijo in njene omejitve. Glede odkupa govejega mesa je država pomagala kmetom, nekateri so se lahko naslonili na ukrepe, ki spominjajo na univerzalni temeljni dohodek. Prišlo je do zamika plačil davkov in prispevkov, ki pa jih bo treba slej ko prej poravnati. Drugi ukrepi še niso dorečeni.

Poznate novega kandidata za kmetijskega ministra Jožeta Podgorška?

Nekoliko že, z njim smo že sodelovali. A je treba razločevati: eno je poznati nekoga, preden je postal minister, drugo pa je ocenjevati njegovo delo pri vodenju resorja. Naj se izkaže.

Ne se izkaže tudi najverjetnejši novi predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Marjan Podobnik. V Mariboru je bil v svet zbornice izvoljen tudi Franc Kangler, predsednik Nove ljudske stranke.

Le tole bi pripomnil: poznam veliko kmetov, ki so iz različnih virov vlagali v kmetijsko proizvodnjo – od pokojnin in plač – poznam pa le dva človeka, ki sta na sodišču dokazovala, da sta se do osebnega premoženja prikopala s kmetovanjem. To sta Franc Kangler in Uroš Rotnik.

Nekdanji direktor Teša je kmetoval?

Denar mu je posodila mama. Zgodba naj bi se začela takole: prodajala je kmetijske pridelke in z izkupičkom kupovala zlato prav takrat, ko je bilo poceni ...

Podobnik za prihodnje državnozborske volitve snuje listo Povežimo Slovenijo. Kakšni so izgledi te zgodbe?

Sem ustanovni član SLS, ne vem pa, koliko časa še. Aleksandra Pivec in Marjan Podobnik – je mar to alternativa?

Zakaj avstrijsko kmetijsko zbornico tamkajšnja oblast jemlje resno?

Predvsem so jo kmetje vzeli za svojo. Ima dolgoletno tradicijo, z anschlussom jo je pretrgal le Hitler. V njej so res pravi zastopniki kmetov, kar odraža tudi večjo udeležbo na volitvah vanjo, kot pa je pri nas.