Naša ustava zagotavlja pravico do referenduma, ki je eden izmed pomembnejših inštrumentov neposredne demokracije. Danes smo lahko prebrali novico, da opozicijske stranke SDS, SLS, SNS in nepovezani poslanec Magajna predlagajo, da se uvede poseben referendumski dan, ki bi bil enkrat na leto. To je dejansko odličen predlog opozicije, ki drugače ni vedno najbolj izvirna in taktična, bremenijo pa jo tudi nekateri notranji spori. Takšne rešitve, kot jo predlagajo opozicijske stranke so uveljavljene v razvitih evrop. državah. Zmanjšujejo stroške referendumov, obenem pa zagotavljajo, da ljudje neposredno odločajo o zakonih, ki se njih tičejo.
V nasprotju s temi demokratičnimi prizadevanji pa so tendence aktualne vlade, ki želi referendume očrniti, češ, da veliko stanejo in da se ljudje ''ne znajo ravno najbolj prav odločati''. Pri tem vladi pomaga tudi skrajno pristranski predsednik Danilo Turk.
S pomočjo referendumov je mogoče omejiti oblastno samovoljo in omiliti posledice slabih odločitev vlade, kar je v sedanjem času še posebej aktualno. Prav zaradi tega se vlada t.i. tranz. levice boji, da bi njeno početje prišlo pod večjo neposredno kontrolo ljudstva.
Naj ob 20. obletnici plebiscita zapišem še en razlog v prid neposredni demokraciji. Plebiscit sam je bil dejanje neposredne demokracije in le-ta je omogočil, da je sploh nastala nova država ter dobila demokratično ustavo.
V sedanjem času se sicer tiste državnike, ki so v tem ključnem in dejansko težavnem trenutku dosegli, da Slovenija ni bila potegnjena v velikosrbske vojne in represijo, ampak je zaživela, kot samostojna država, namenoma postavlja na stranski tir. Dolgoročne pozitivne učinke tedanjega uspeha čutimo še dandanes, ko imamo kljub vsem resničnim in nakopičenim težavam, vendarle še vedno precej višji standard, kot druge države na Balkanu, še posebej tiste, ki so bile v dolgotrajnih vojnah. In vendar gre le njim zaupati, da lahko rešijo državo iz sedanjega stanja, kajti enkrat so v težkih okoliščinah svojo sposobnost že dokazali, medtem, ko za aktualno vladno elito tega nikakor ne moremo reči, oz. drži obratno. Čeprav to sicer spada pod drugo tematiko naj za konec povem, da povsem podpiram, da državniki, ki so za osamosvojitev in demokratizacijo dejansko zaslužni nočejo sodelovati na režimsko inštrumentaliziranih proslavah. Izkrivljanje pravih dejstev glede osamosvojitve se je začelo s strani t.i. tranz. levice, že takoj po volitvah leta 1992, ko so glavni akterji teh dogodkov iz protesta tudi vrnili takratnemu predsedniku Kučanu odlikovanja, ki jim jih je poprej očitno s figo v žepu podelil.