Šef tožilcev Šketa: V kratkem času se mi je zgodil primer Janković in še kaj

Kot pravi, ima na mizi smernice za zadeve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, a prednost ima zakon o kazenskem postopku. Pojasnil je še, da se podobno kot za NLB specializirana skupina ustanavlja tudi za NKBM.

"Glede na to, da sta se mi že zgodila primer Janković, zakon o dostopu do informacij javnega značaja in še kaj v zelo kratkem obdobju, sem se odločil marsikaj postaviti na novo," je izpostavil Šketa. Kot je dejal, se s smernicami za zadeve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja ukvarjajo tudi novi odločevalci, prednost pa daje zakonu o kazenskem postopku.

"Zavedati se moramo, da gre kazenski postopek skozi več faz, in pretirana odprtost tega postopka v zgodnjih fazah lahko ogrozi poznejše vodenje in izvedbo postopka," meni.

Glede novele zakona o kazenskem postopku, ki je v državnem zboru padla, a so po navedbah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča že pripravili novo, je Šketa dejal, da so posamezna določila iz predloga novele nujno potrebna. "V njej so implementacije direktiv, varstva oškodovancev in podobno. To se bo moralo tako ali drugače uveljaviti. Če je bilo nestrinjanje z odpravo sodne preiskave preveliko, pa bo treba zagotoviti izpolnitev vsaj mednarodne zaveze," je dejal.

Ob tem je pojasnil, da so imeli sicer tudi na vrhovnem državnem tožilstvu na predlog ministrstva pripombe. Sam tako denimo ni soglašal z okrnitvijo sodne preiskave, o čemer niso poenotili stališč. "Sicer pa z ministrom dobro sodelujeva," je dodal.

V zvezi z domnevnim pranjem denarja v NLB in Novi KBM, ki je v javnosti postalo predvsem politična zgodba, je dejal, da ga politična kategorizacija ne zanima, da pa je prav, da morebitno kazensko odgovornost pokažejo preiskave pristojnih. Ti imajo po njegovih besedah "širši spekter pridobivanja podatkov kot parlamentarna skupina, pa tudi znanje za presojo, kdaj gre za znake kaznivih dejanj in kdaj ne".

Podobna specializirana skupina, kot je bila ustanovljena za preiskavo domnevno spornih finančnih tokov v NLB, s katerimi se od letos ukvarja specializirano državno tožilstvo, se po njegovih besedah ustanavlja tudi za Novo KBM.

Glede primera Raščan, ki se je pred kratkim s tožilstvom pogodil za kazen štirih let zapora na odprtem oddelku, sodišče pa je določilo tudi, da mora povrniti 34 milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi, je dejal, da bi bil sam precej bolj restriktiven pri uvajanju osebnih stečajev zoper posameznike, saj lahko gre tudi za izmikanje. "Pri osebah, ki odločajo o uvedbi osebnih stečajev, bi si želel večjo kritičnost, da odpust obveznosti ne bi bil tako izrazit, še posebej v primerih, ko so ljudje, ki gredo v stečaj, v kazenskih postopkih," je dejal. Kot je pojasnil, lahko na ta način dosežemo tudi neki finančni učinek, ne samo kazenskega.