Kaj ima nekdanja premierka Alenka Bratušek s slovensko Rimskokatoliško cerkvijo (oziroma proti njej)? Gre za družinske razloge, travme morda, ali pa je še vedno aktiven svetovalec, ki ji je pomagal, da se je s svojim Zavezništvom za las zrinila v državni zbor in nato celo kandidirala za evropsko komisarko s prav tako skrivnostno podporo predsednika Evropske komisije? Naj spomnimo, pred zadnjimi volitvami je v Vatikanu z odmevnim pismom zatožila predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK), ker je dejal, da bo sodba v zadeva Patria propadla. Ko smo poizvedovali pri nunciju o usodi njene pošte, nam je odvrnil: »Apostolska nunciatura ne ve, po katerem diplomatskem kanalu naj bi gospa Alenka Bratušek poslala v Vatikan pismo, o katerem govorite. Zato tudi nunciatura ne pozna nadaljnjega razvoja te iniciative.«
Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov bi zdaj od državnega zbora rado doseglo razpis posvetovalnega referenduma o postopkih denacionalizacije. Posvetovalni referendum, ker je ostalo nerešenih le še pol odstotka denacionalizacijskih zahtevkov, je seveda skrajno bizaren. Ne nazadnje bi zahteval le tri ali štiri milijone evrov proračunskega denarja.
Naslednja akcija Bratuškove je iniciativa, naj se Cerkev v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpove odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov. Zavezništvo poziva vlado, naj s Cerkvijo o tem doseže dogovor. Odgovora še ni, se je pa tokrat izčrpno odzvala SŠK, ki ugotavlja, da Predlog poplačila nadomestila Katoliški cerkvi iz naslova denacionalizacijskih postopkov in drugih terjatev zavaja glede razlogov, zakaj je oziroma bo prišlo do odškodnin v primeru prepočasnega vračanja odvzetega premoženja, navajajo pa tudi neresnične trditve glede domnevne finančne škode v državnih bankah in posledične dokapitalizacije iz javnih sredstev.
Kot je na državnozborskem odboru za pravosodje dejal tajnik SŠK Tadej Strehovec, je krivda za prepočasno vračanja na strani pristojnih državnih organov in dela politike, ki je petindvajset let izvajal medijsko in politično gonjo proti Cerkvi samo zato, ker je vztrajala pri tem, kar ji po vseh načelih pravičnosti pripada. Zato predlagajo, da pobudniki spremenijo vsebino predloga priporočila in od vlade zahtevajo ugotovitev odgovornost vseh političnih in državnih organov, ki so nerazumno zavlačevali denacionalizacijske postope, čeprav so vedeli, da bo država morala plačati nadomestilo za neuporabo premoženja in obresti.
Strehovec je v odboru predstavil podatke, ki kažejo, da so bile državne banke iz naslova Zvon 1 in Zvon 2 poplačane oziroma bodo poplačane in da Cerkev ni odgovorna za državno sanacijo izgub teh bank. Še več, prepričani so, da je pri poslovanju omenjenih holdingov pravzaprav prišlo do oškodovanja Nadškofije Maribor in da je celotna Katoliška cerkev v Sloveniji imela veliko finančno in moralno škodo. »Zato pozivamo vse državne organe, da preiščejo poslovanje podjetij in državnih bank ter v primeru nepravilnosti sprožijo ustrezne postopke. Prav tako pričakujemo, da poslanci ne boste zlorabljali te finančne tragedije za širjenje neresničnih informacij ter spodbujanje verske nestrpnosti do katoličanov in Cerkve v Sloveniji.«