Zahteva za objavo popravka: Hrvati razkrivajo, kako je Zoran Janković zasebnikom omogočil milijonske zaslužke na račun Ljubljančanov

Skladno s 26. členom Zakona o medijih uveljavljamo pravico do popravka objavljenega prispevka z naslovom: Hrvati razkrivajo, kako je Zoran Janković zasebnikom omogočil milijonske zaslužke na račun Ljubljančanov, objavljenim dne 1.11.2018 v mediju REPORTER.

Naslov: Prikaz resnične vsebine projekta energetske prenove javnih objektov v Mestni občini Ljubljana v okviru energetskega pogodbeništva

V prispevku Hrvati razkrivajo, kako je Zoran Janković zasebnikom omogočil milijonske zaslužke na račun Ljubljančanov je navedenih toliko neresnic, posploševanj in napačnih dejstev, da je v interesu Mestne občine Ljubljana in zavarovanju njenega ugleda in dobrega imena, da se predstavi resnična vsebina projekta energetske prenove javnih objektov v Mestni občini Ljubljana v okviru energetskega pogodbeništva.

Vsebina popravka:

Uvodoma je treba poudariti, da je bil projekt »JAVNO ZASEBNO PARTNERSTVO ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA« voden popolnoma transparentno in sicer je bil najprej že v letu 2014 na portalu javnih naročil objavljen poziv potencialnim zasebnim partnerjem (pod številko objave JN10010/2014)  v okviru katerega je bilo vsem potencialnim ponudnikom omogočeno, da predstavijo svoje videnje projekta. Tudi na podlagi odziva potencialnih ponudnikov je bil sprejet Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 74/2015. Naveden odlok je postavil pravni okvir za izvedbo projekta in objavo javnega razpisa za izbiro zasebnega partnerja, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil (pod številko objave JN8916/2015)  in na portalu EU pod številko objave 2015/S 247-448809. Celotna dokumentacija je bila pripravljena tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku, vse z namenom, da se pritegne čim širši krog zainteresiranih sposobnih ponudnikov. Postopek javnega razpisa se je vodil v konkurenčnem dialogu v katerem so se uskladila tehnična, finančna in pravna vprašanja ter je bil zaključen v marcu 2017. V konkurenčnem dialogu sta sodelovala dva kandidata, izbran je bil konzorcij družb Petrol d.d. in GGE  d.o.o..
 
Pojem energetskega pogodbeništva zajema projekte javno-zasebnih partnerstev, kjer se investicija v ukrepe energetske prenove povrne preko ustvarjenih prihrankov, torej znižane rabe energije. Projekti energetskega pogodbeništva predstavljajo kompleksna pravna in poslovna razmerja pri katerih ni prostora za poenostavitve in je za njihovo razumevanje potrebna celovita obravnava vseh podatkov, ki so vplivali na realizacijo projekta in izračun njegove ekonomike.

Uvodoma je treba pojasniti, da je koncesionar (konzorcij družb Petrol d.d. in Resalta d.o.o.) glede na sklenjeno koncesijsko pogodbo prevzel večino tveganj, ki izhajajo iz projekta energetske prenove 48 javnih objektov. Zasebni partner ni prevzel zgolj tveganja pravilne ocene vrednosti investicije v dogovorjene ukrepe energetske prenove za vseh 48 javnih objektov, ampak tudi tveganja vezana na spremembo cen na trgu, tveganje morebitnih dodatnih nepredvidenih del, tveganje koordinacije in pravočasnosti izvedbe sočasne energetske prenove 48 javnih objektov, kot tudi tveganje, da bodo ukrepi izvedeni kvalitetno, torej da bodo dejansko ustvarjali prihranke energije, kot se je zavezal izbrani koncesionar s koncesijsko pogodbo.

Model financiranja pri energetskem pogodbeništvu je namreč vezan na dejansko dosežene in izmerjene prihranke energije, ki so posledica izvedenih ukrepov, pri čemer zasebni partner garantira, da bodo ponujeni prihranki tudi doseženi. V primeru, da garantirani prihranki niso doseženi nosi tveganje v celoti koncesionar, saj v tem primeru, glede na vsebino koncesijske pogodbe, ne prejme plačila oz. prejme zgolj zmanjšano plačilo. Zasebni partner je ob navedenih tveganjih prevzel tudi tveganje vezano na vzdrževanje objektov skozi celotno koncesijsko obdobje 15 let.

Garantirani prihranki zagotavljajo zasebnemu partnerju povrnitev njegovega finančnega vložka v energetsko prenovo javnih objektov v koncesijski dobi. S koncesijsko pogodbo je bilo dogovorjeno, da se 90% garantiranih prihrankov nameni za povrnitev investicije zasebnega partnerja, medtem ko se 10% garantiranih prihrankov nameni takojšnjemu znižanju stroškov MOL za energijo in vzdrževanje. V primeru, da bi bilo navedeno razmerje drugačno, bi bilo potrebno bodisi podaljšati koncesijsko obdobje ali pa zmanjšati število objektov, ki bi bili predmet prenove in s tem znižati višino investicije. Ekonomika projekta pokaže, da doseže zasebni partner v 15 letnem koncesijskem razmerju, glede na višino njegovega vložka in višino garantiranih prihrankov,  interno stopnjo donosa 5,20 %, kar je glede na prevzeta tveganja zasebnega partnerja primeren donos.

Od pojma garantiranih (zagotovljenih) prihrankov je treba ločiti pojem dodatnih (bonus) prihrankov, ki so posledica boljše izvedbe ukrepov energetske prenove in predstavljajo dodatne prihranke, ki presegajo garantirane prihranke. Seveda je v interesu javnega partnerja, da so prihranki čim višji in da je kvaliteta izvedenih ukrepov čim boljša, zato je uveljavljena praksa, da se s koncesijsko pogodbo zasebnega partnerja še dodatno motivira, da v fazi izvedbe prenove in tudi kasneje v fazi vzdrževanja objektov ustvarja dodatne (bonus) prihranke na objektih. Dodatni (bonus) prihranki so posledica dodatnih vlaganj zasebnega partnerja ali bolj učinkovite izvedbe ukrepov ali boljšega vzdrževanja. Bonus prihranki se med partnerjema glede na vsebino koncesijske pogodbe delijo v razmerju 60% v korist zasebnega partnerja in 40% v korist javnega partnerja. V kolikor je torej zasebni partner bolj učinkovit, kot je bilo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo, je upravičen do bonusa glede na dejansko dosežene in izmerjene dodatne prihranke. S tem se zasebnega partnerja motivira, da ves čas koncesijskega razmerja strmi k čim bolj učinkovitemu vzdrževanju javnih objektov in posledično k čim nižji rabi energije v celotnem obdobju 15 let.

Finančna konstrukcija projekta je sestavljena iz 51% vložka zasebnega partnerja in 49% vložka javnega partnerja, pri čemer javni vložek v višini 40% predstavljajo sredstva kohezije (torej sofinanciranje iz virov EU) za objekte, kjer je bila izvedena celovita energetska prenova (25 objektov), preostalih 9% pa predstavlja vložek proračuna MOL. Za preostalih 23 objektov, kjer ni bila izvedena celovita energetska prenova in niso bila pridobljena EU sredstva, pa je vložek MOL 49%.

V denarni vrednosti za celoten projekt navedeno pomeni, da znaša vložek MOL iz proračuna 2.461.419 EUR oziroma 17,27 % zneska celotne investicije . MOL je torej za 2.461.419 EUR, plačanih iz proračuna, v roku dobrega leta dni energetsko prenovila 48 javnih objektov (šole, vrtce, športne objekte, zdravstvene domove, objekte kulture in mestne uprave), kar pomeni 51.280 EUR na objekt. Ob tem se je MOL s koncesijsko pogodbo dogovorila, da bo 10% garantiranih prihrankov, ki bodo ustvarjeni s projektom in so posledica izvedenih ukrepov energetske prenove, takoj pripadalo MOL in bo posledično MOL takoj znižala stroške energije za 10% v energetsko prenovljenih objektih. Navedeno v denarni vrednosti predstavlja takojšen prihranek MOL v višini 98.281 EUR/letno oziroma 1.474.215 EUR v času trajanja koncesije.

Obdobje trajanja koncesije je 15 let. Vrednost celotnega projekta je 14,25 mio EUR. Večina ukrepov energetske prenove predstavljajo ukrepi kot so npr. obnova fasade, zamenjava stavbnega pohištva, namestitev dodatne izolacije, zamenjava notranje razsvetljave, prenova ali zamenjava ogrevalnih sistemov, ipd. pri čemer življenjska doba izvedenih ukrepov presega 15 let, kar pomeni, da bo MOL po izteku koncesije v celoti prevzela vse prihranke, ki so posledica izvedenih ukrepov. V 16. letu navedeno v denarni vrednosti predstavlja 868.435 EUR neto prihranka, saj je potrebno od doseženih prihrankov odšteti stroške upravljanja, vzdrževanja in zavarovanja objektov, ki bodo po poteku koncesije prešli na MOL. Ob upoštevanju dejstva, da je življenjska doba nekaterih ukrepov do 30 let, navedeno pomeni še 11.289.655 EUR dodatnih prihrankov v življenjski dobi projekta. Na 30 letni ravni projekta znaša neto sedanja vrednost projekta za MOL 2.687.389 EUR, kar pomeni, da projekt povečuje premoženje MOL in je ekonomsko upravičen.

Ob tem je MOL takoj izboljšala standarde udobja in bivanja v navedenih objektih, kot tudi izboljšala funkcionalne lastnosti objektov, ob tem je zmanjšala rabo energije in znižala stroške vzdrževanja. Ob takojšnjih finančnih učinkih so torej doseženi tudi pozitivni okoljski učinki, kot tudi večje zadovoljstvo uporabnikov objektov.

Garantiran prihranek energije na celotnem projektu letno znaša 8.245.534 kWh, letno se posledično zmanjša izpusti CO2 v višini 2.956 ton, ob tem pa se ustvari še denarni prihranek v višini 982.810 EUR  letno.  

MOL ob izteku koncesije ne bo imela nobene finančne obveznosti do koncesionarja, vsi objekti, ki so predmet projekta so ves čas trajanja koncesije v lasti MOL. MOL je skupaj z izbranim koncesionarjem prvo fazo projekta - torej izvedbo ukrepov energetske prenove na vseh 48 javnih objektih, uspešno zaključila, tako da so bila dela na vseh objektih v roku zaključena in vsi dogovorjeni ukrepi uspešno izvedeni ter prevzeti. Navedeno je predstavljalo pomemben izziv z vidika koordinacije sočasne izvedbe projekta na 48 različnih lokacijah, tako na strani zasebnega kot javnega partnerja, ki sta ga partnerja uspešno izvedla. Primerjava izvedenega projekta s podobnimi projekti izvedenimi na nivoju države  potrjuje, da ne samo, da je MOL izvedla največjega od vseh projektov energetske prenove javnih objektov v Sloveniji (48 objektov), ampak da ga je izvedla tudi na najbolj učinkovit in gospodaren način, kar je posledica dobrega načrtovanja in uspešnih pogajanj.

Ob tem je MOL tudi na podlagi predmetnega projekta prejela pozitivno oceno Evropske investicijske banke za izveden projekt in uspešno črpala nepovratna EU sredstva v okviru programa ELENA za tehnično pomoč v skupni vrednosti skoraj 1 mio EUR, kot tudi kohezijska sredstva v višini več kot 4,5 mio EUR. Projekt je bil kot vzorčen projekt predstavljen na številnih dogodkih v organizaciji Evropske komisije in Evropske investicijske banke ter je v EU prepoznan kot vzorčen in uspešen projekt energetskega pogodbeništva, zato smo v Ljubljani nanj upravičeno ponosni. Ne nazadnje je projekt pregledal tudi NO MOL in ga označil kot zelo dobrega.

Na podlagi uspešno izvedenega projekta MOL nadaljuje s projekti energetske prenove javnih objektov po modelu energetskega pogodbeništva in je v letu 2018 podpisala novo koncesijsko pogodbo za energetsko prenovo dodatnih 11 javnih objektov.

Alenka LOOSE                                    dr. Boštjan FERK
Energetska upravljavka MOL                IJZP, svetovalec MOL na projektu
Vodja projekta EOL