Hrvati razkrivajo, kako je Zoran Janković zasebnikom omogočil milijonske zaslužke na račun Ljubljančanov

Ljubljanski župan je že tako obremenjen s sodnimi postopki, med drugim z obtožnicami za korupcijo in oškodovanje mesta Ljubljane za več deset milijonov evrov. Resalta pa ima razvejane posle tudi na Hrvaškem, zato je zgodba iz Ljubljane zanimiva tudi za hrvaške medije. Nacional je tako objavil članek slovenskega novinarja Blaža Zgage, ki Jankoviću očita novo afero.

Mestna občina Ljubljana in zasebni partnerji so sredstva v energetsko obnovo 49 javnih objektov v Ljubljani investirali v razmerju 49 proti 51, medtem ko bodo dobiček delili v razmerju 10 proti 90 v korist zasebnikov, med katerimi je tudi Crandall, piše Nacional.
Petrol je hrvaškemu časniku sicer odgovoril, da je delitev prihranka v razmerju 10:90 v korist zasebnega partnerja »primerna in razumljiva, poštena in v skladu z načeli dobrega upravljanja«. Podobno pravijo tudi v Resalti, obe podjetji pa vztrajata, da nista oškodovali Mestne občine. Jankovićevega odgovora Nacional ni dobil.

Vrednost investicije je 18,8 milijona evrov in v naslednjih 15 letih naj bi Mestna občina nazaj dobila 1,9 milijona evrov, zasebni partnerji pa kar 17,5 milijona evrov. To so sicer minimalne zagotovljene številke, ki pa so lahko še višje, če bo energetska obnova prinesla večje prihranke energije. Zasebniki si bodo tako napolnili žepe na škodo mesta Ljubljane, ker pa občina energetsko obnovo večinoma financira s sredstvi Evropske unije, bo najbrž oškodovan tudi proračun EU, piše Nacional.

Janković te dni v predvolilni kampanji pridno odpira energetsko obnovljene vrtce, šole in kopališča, s katerih obnovo naj bi mesto prihranili milijon evrov letno, znižane emisije CO2 pa naj bi pred posekom rešile 170.000 dreves, se hvalijo v MOL-u. A zaradi dogovorjene delitve denarja bo mestni proračun komaj čutil nižje stroške, saj bo večina denarja končala na računih zasebnih partnerjev.

Marca 2017 je mesto Ljubljana za izvedbo obnove izbralo konzorcij podjetij Petrol d.d. in GGE d.o.o., Nacional pa izpostavlja, da v javno dostopni odločitvi o izboru manjkata dve najpomembnejši strani, na katerih so verjetno navedene finance in razmerje delitve prihodkov med javnim in zasebnim partnerjem. Iz preostale dokumentacije je razvidno, da je zasebni investitor ponudil le kritje 10 odstotkov zagotovljenega pogodbenega prihranka za obdobje 15 let, medtem ko je za morebitne večje prihranke energije razmerje delitve prihodkov 40:60 v korist zasebnega partnerja.

Prva pogodba iz aprila 2017 pa kaže, da je razmerje delitve prihodkov za pet obnovljenih objektov (dve šoli, vrtec, kopališče Tivoli in zdravstveni dom Ljubljana-Šiška) 10:90 v korist zasebnega investitorja, čeprav je mesto v 5,3 milijona evrov vredno obnovo omenjenih objektov investiralo skoraj polovico sredstev. Zaradi rasti stroškov sta Janković in direktor Petrola Tomaž Berločnik letos podpisala aneks k pogodbi, ki je investicijo v obnovo petih objektov podražil na 6,2 milijona evrov, razmerje med vložkom je ostalo isto, prav tako pa tudi delitev prihodkov – mesto Ljubljana bo spet dobilo le 10 odstotkov kolača, čeprav je vplačalo skoraj polovico sredstev.

V začetku oktobra je Mestna občina Ljubljana ponovno izbrala ponudnika za obnovo 11 objektov in ker se je na razpis prijavil le konzorcij Petrola, Resalte in Javne razsvetljave, je bila izbira jasna. Posel je vreden 5,8 milijona evrov, zasebni partnerji pa so spet pripravljeni pokriti le 10 odstotkov zagotovljenih prihrankov.

Zanimiva je vloga podjetja GGE, ki se je marca letos preimenovala v Resalto, 100-odstotni lastnik pa je ostalo podjetje GGE Netherlands iz Nizozemske. Omenjeno podjetje je sicer vpleteno v offshore afero, v kateri se je znašla tudi srbska premierka Ana Brnabić, za njim pa stoji ameriški poslovnež Mark W. Crabdall, ki že več kot desetletje izdatno služi z energetskimi posli v vzhodni Evropi in Avstraliji. Eden od štirih lastnikov GGE Netherlands je sicer slovensko (zdaj kitajsko) Gorenje, drugi lastnik je javno podjetje Energetika Ljubljana (katerega sto odstotni lastnik je MOL), preostala dva lastnika pa sta luksemburški Postscriptum Ventures in Black Peak Capital s sedežem v Sofiji, za katerima stoji mreža lastnikov, med drugim tudi iz Kitajske in Savdske Arabije, lastniške niti pa peljejo do Crandalla, razkriva Nacional.

Časnik izpostavlja še zanimiv detajl: Američan Crandall je bil v začetku letošnjega leta, ko je Slovenija uvedla obvezno prijavo končnih lastnikov podjetij, v uradni register vpisan kot 20-odstotni lastnik Resalte, a štiri dni kasneje je bil ta podatek iz registra zbrisan.