In še podnaslov: »Tradicija slovenske protihrvaške politika je dolga – od »popa Korošca« preko Kardelja do Kučana, ki je leta 1991 sklenil pakt z Miloševićem: če Srbija pusti oditi Slovenijo iz Jugoslavije, bo Slovenija Srbiji priznala pravico, da napade Hrvaško.«
Avtorica strumnega besedila je kar redna profesorica na zagrebški Fakulteti za politične vede Mirjana Kasapović. Začne ga z zajedljivo kritiko ravnanj zahodnih diplomatov in politikov, ki so takrat odločali o naših življenjih: Gianni de Michelis, Hans van der Broek, James Baker, Jacques Poos, Jacques Santer, lord Peter Carrington, »politički pristranski in moralno brezobzirni ameriški diplomati Cyrus Vance, Lawrence Eagleburger, Warren Zimmermann, podli Francozi Roland Dumas in Jacques Delors, da ne omenjamo njihove šefe …«
Tej »galeriji likov« je Kasapovićeva pridružila takratnega predsednika ZKS Milana Kučana, »najmočnejšega in najpriljubljenejšega slovenskega politika v času poznega jugoslovanskega socializma, ki je imel mnogo simpatizerjev tudi v Hrvaški.«
Slovensko politično vodstvo, ki ga je vodil Kučan in srbsko politično vodstvo pod vodstvom Miloševića, se je 24. januarja 1991 sestalo v Beogradu in sklenili pakt: Srbija bo pustila Slovenijo, da svobodno »odide« iz Jugoslavije, Slovenija pa je v zameno izrazila razumevanje za »interes srbskega naroda živet v eni državi«. To je pomenilo, sklepa profesorica, priznanje pravice Miloševića, da s silo spremeni republiške meje in dele Hrvaške in BiH, kjer so živeli Srbi (kot večina ali kot manjšina) pripoji k Veliki Srbiji. De facto je to pomenilo priznati Miloševiću pravico, da nadaljuje začeto vojno v Hrvaški.
Kasapovićeva se še spominja strahu, ki ga je ta novica izzvala na Hrvaškem. Neupravičeno, ugotavlja, ker se pakt Kučan-Milošević dobro ujema s tradicijo protihrvaške slovenske politike v obeh nekdanjih jugoslovanskih državah: od »popa Korošca«, vodje Slovenske ljudske stranke, ki je sodeloval v velikosrbskih vladah Kraljevine Jugoslavije in tedaj, ko se je streljalo na hrvaške poslance v beograjski Skupščini, ki so se zavzemali za federalizem, do glavnega ideologa jugoslovanskega socializma Edvarda Kardelja, ki se je angažiral pri zadušitvi Hrvaške pomladi leta 1971 …
Pred srečanjem s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarević je predsednik Borut Pahor že posvaril pred sovraštvom med narodoma. Glede na ta članek v Globusu opravičeno: »Čutiva dolžnost, da ustvarjava atmosfero, v kateri se ne sme nikoli več zgoditi, kar se nam je dogajalo 18 let, zlasti pa v letih 2008 in 2009, da bi prišlo celo do sovraštva med narodoma.«
