Teja Gregorin Odkrito.si

Kaj se dogaja s Tejo Gregorin po dopinški aferi?

thordis-elva 2 Svet24.si

S svojim posiljevalcem je napisala knjigo o ...

ženska Petisvet.si

10 čudežnih živil, ki ubijajo staranje kože

thordis-elva 2 Svet24.si

S svojim posiljevalcem je napisala knjigo o ...

starejša gospa, babica Svet24.si

102-letnica pretepla in zadavila sostanovalko v ...

Rene Mlekuž je presrečen, ker jo je našel Njena.si

Znan Slovenec po ločitvi pokazal novo izbranko

eva poklič Njena.si

Kaj se je zaradi šova zgodilo z Evo?

Slovenija

Zagrebški Globus nad Kučana in »slovensko kroatofobijo«

Deli na:
Zagrebški Globus nad Kučana in »slovensko kroatofobijo«

Zagrebški Globus nadaljuje s temami in intervjuji, ki se tako ali drugače dotikajo Slovenije in arbitražne sodbe. Očitno je del tiska južne sosede že v propagandni vojni. »Zgodovina neke kroatofobije« je naslovni članek v Globusu (tudi najbolj bran na spletni strani, kjer ga predstavljajo kot »Sto let slovenskega nacionalizma«), ki jo krasi velika fotografije Milana Kučana in manjši premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca.

In še podnaslov: »Tradicija slovenske protihrvaške politika je dolga – od »popa Korošca« preko Kardelja do Kučana, ki je leta 1991 sklenil pakt z Miloševićem: če Srbija pusti oditi Slovenijo iz Jugoslavije, bo Slovenija Srbiji priznala pravico, da napade Hrvaško.«

Avtorica strumnega besedila je kar redna profesorica na zagrebški Fakulteti za politične vede Mirjana Kasapović. Začne ga z zajedljivo kritiko ravnanj zahodnih diplomatov in politikov, ki so takrat odločali o naših življenjih: Gianni de Michelis, Hans van der Broek, James Baker, Jacques Poos, Jacques Santer, lord Peter Carrington, »politički pristranski in moralno brezobzirni ameriški diplomati Cyrus Vance, Lawrence Eagleburger, Warren Zimmermann, podli Francozi Roland Dumas in Jacques Delors, da ne omenjamo njihove šefe   …«

Tej »galeriji likov« je Kasapovićeva pridružila takratnega predsednika ZKS Milana Kučana, »najmočnejšega in najpriljubljenejšega slovenskega politika v času poznega jugoslovanskega socializma, ki je imel mnogo simpatizerjev tudi v Hrvaški.«

Slovensko politično vodstvo, ki ga je vodil Kučan in srbsko politično vodstvo pod vodstvom Miloševića, se je 24. januarja 1991 sestalo v Beogradu in sklenili pakt: Srbija bo pustila Slovenijo, da svobodno »odide« iz Jugoslavije, Slovenija pa je v zameno izrazila razumevanje za »interes srbskega naroda živet v eni državi«. To je pomenilo, sklepa profesorica, priznanje pravice Miloševića, da s silo spremeni republiške meje in dele Hrvaške in BiH, kjer so živeli Srbi (kot večina ali kot manjšina) pripoji k Veliki Srbiji. De facto je to pomenilo priznati Miloševiću pravico, da nadaljuje začeto vojno v Hrvaški.

Kasapovićeva se še spominja strahu, ki ga je ta novica izzvala na Hrvaškem. Neupravičeno, ugotavlja, ker se pakt Kučan-Milošević dobro ujema s tradicijo protihrvaške slovenske politike v obeh nekdanjih jugoslovanskih državah: od »popa Korošca«, vodje Slovenske ljudske stranke, ki je sodeloval v velikosrbskih vladah Kraljevine Jugoslavije in tedaj, ko se je streljalo na hrvaške poslance v beograjski Skupščini, ki so se zavzemali za federalizem, do glavnega ideologa jugoslovanskega socializma Edvarda Kardelja, ki se je angažiral pri zadušitvi Hrvaške pomladi leta 1971 …

Pred srečanjem s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarević je predsednik Borut Pahor že posvaril pred sovraštvom med narodoma. Glede na ta članek v Globusu opravičeno: »Čutiva dolžnost, da ustvarjava atmosfero, v kateri se ne sme nikoli več zgoditi, kar se nam je dogajalo 18 let, zlasti pa v letih 2008 in 2009, da bi prišlo celo do sovraštva med narodoma.«

Loading...