Po izpraznitvi vojašnic nekdanje jugoslovanske vojske se je začela zgodba Mreže za Metelkovo. Čeprav od njene ustanovitve mineva že petnajst let, se večkratni poskusi legalizacije mreže, ki naj bi skrbela za alternativno kulturno dejavnost, niso uresničili. Kljub temu se umetniki in člani klubov nočejo umakniti, čeprav so odšli že skoraj vsi najbolj vplivni idejni voditelji mreže. Povsem drugačno je razpoloženje članov alternativne scene v Rogu, ker so v sporu z županom Zoranom Jankovićem, mestna občina pa je že razpisala javni natečaj za ureditev območja tovarne Rog.
Člani, ki delujejo v klubih na Metelkovi , si želijo, da bi vendarle dosegli legalizacijo, čeprav bi to pomenilo začetek plačevanja vseh dajatev. Le tako bi se lahko rešili obiskov številni inšpekcij, legalizacija pa naj bi bila tudi v interesu mesta. Da je res tako, potrjuje načrtovani obisk župana Zorana Jankovića s slavnostnim nagovorom septembra letos, ko se bodo na Metelkovi zvrstile številne prireditve ob petnajsti obletnici nelegalne zasedbe. Takrat se bo na Metelkovo vrnila celo stara »garda,« med njimi Bratko Bibič, avtor dela Hrup z Metelkove, ki so jo »stari« metelkovci celo razglasili za svojo biblijo, na dvodnevni diskusiji, na kateri bodo načenjali vprašanja o bojih za prostor, viziji razvoja avtonomnih prostorov v Ljubljani in o razvoju Metelkove v zadnjih petnajstih letih, bodo govorili še Rastko Močnik, Suzana Tratnik in še vedno najbolj zvesti član mreže Miha Zadnikar.Moč klubov
Kakšno naj bi bilo ozračje na Metelkovi danes, ko naj bi bila središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja ter neodvisne kulturne produkcije, čeprav so mnogi prepričani, da gre le za center, kjer se prodaja pijača skupaj z drogami, zagotovo najbolj vedo njeni najvztrajnejši člani. Ti še vedno idealistično verjamejo v obuditev socialno-kulturne scene, za katero pa mlajši člani, ki delujejo v klubih, nimajo posluha. Tako naj bi med njimi nastajala večja nesoglasja, ki jih poskušajo zgladiti na vsakomesečnih srečanjih, imenovanih forumih, a pri tem gre za zakon močnejšega. O tempu, temi pogovorov in sprejemu najpomembnejših odločitev namreč odloča najmočnejši klub. Nesoglasja povzroča tudi delovanja KUD France Prešeren, saj so v njem dejavni tudi nekateri člani Metelkove. Drugače od drugih članov imajo na voljo dovolj proračunskih sredstev, prostor na Metelkovi pa vedno izkoristijo za koncerte, ki jih zaradi premajhne dvorane ne morejo organizirati v KUD, poleg tega pa bi jim tam hudo nasprotovali bližnji stanovalci.
VEČ V TISKANI IZDAJI