Odvetnik nekdanjega premierja Roberta Goloba namreč meni, da KPK, ki je v zadevi Karigador ugotovila nasprotje interesov, prekrškovni postopek pa še vodi, o istem ravnanju ne sme voditi dveh postopkov.

Namestnica predsednice KPK Tina Divjak je pojasnila, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za institut nasprotja interesov določa obe vrsti postopka, tako ugotovitveni kot prekrškovni. Pri drugih institutih pa enega ali drugega oz. upravni postopek. Komisija tako na podlagi zakona vodi oba postopka, je dodala.

Pri ugotavljanju nasprotja interesov se v ugotovitvenem postopku širše razjasnijo okoliščine, intenzivnost stikov ipd., prekrškovni postopek pa se vodi glede konkretnega ravnanja. "Ugotovitveni postopek ugotavlja, ali so nastopile vse okoliščine nasprotja interesov, v prekrškovnem postopku pa se strokovna služba komisije preverja, ali je bilo zadoščeno zahtevi, da se mora oseba izločiti iz postopka," je pojasnila Divjak.

Odvetnik predsednika Gibanja Svoboda in nekdanjega premierja Roberta Goloba Stojan Zdolšek namreč meni, da KPK o istem ravnanju ne sme voditi dveh postopkov. Glede prekrškovnega postopka je pretekli petek za STA navedel, da so že decembra 2025 ugovarjali zastaranje pregona. Napovedal je tudi, da bodo "o nezakonitem postopanju KPK" seznanili pristojno sodišče.

V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer piše, da komisija ne obravnava zadev, če je od dogodka, na katerega se zadeva nanaša, preteklo več kot pet let. Vendar pa zakon o prekrških določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.

KPK je v zadevi Karigador v dveh primerih odločanja nekdanjega premierja Goloba na sejah vlade potrdila dejansko nasprotje interesov ter s tem kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V treh primerih odločanja oziroma opravljanja uradnih Golobovih dejanj pa dejanskega nasprotja interesov niso potrdili, zato so postopek ustavili, so navedli. Glede ugotovitvenega postopka je Zdolšek že pred dnevi napovedal vložitev tožbe.

Prekrškovni postopek pa še vedno poteka, saj gre za ločen postopek, so pojasnili na KPK. Zakon določa prekrškovno sankcijo v primerih, ko se uradna oseba v nasprotju z zakonom ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi in ne obvesti nadrejenega ali KPK. Za tak prekršek lahko izrečejo globo od 400 do 1200 evrov, so navedli.

KPK je obstoj nasprotja interesov preverjala zaradi Golobovega prijateljevanja s poslovnežem Tomažem Subotičem, ki je zasedal več funkcij v svetih javnih zavodov.

Golob, ki odločitvama KPK v zadevah Karigador in Bobnar oporeka na sodišču, je v intervjuju za Večer dejal, da želi od sodišča izvedeti, ali so standardi KPK v njegovih primerih pravno vzdržni. Pred volitvami leta 2022 je sicer dejal, da bo odstopil s položaja, če bo KPK ugotovila, da je kršil integriteto. "Nekaj je pravna odgovornost, drugo pa so politični koraki in odgovornost. Volivci bodo odločili, ali si po naslednjih volitvah še zaslužim sedeti v poslanskih klopeh," pa je zdaj dejal za Večer.