Slovenija
"Zabušantsko" načelo
03. nov. 2008 12:49
| Osveženo: 10:01 / 09.8.2017
Postavlja nova vlada, čeprav počasi, kot udarna vest vztraja v televizijskih poročilih, kar naprej je na naslovnicah, priljubljenost stare pa raste. Po padcu delnic je nastopila korekcija. Na žalost Janeza Janše šele po volitvah. Zakaj?
Slišali smo, da naj bi se simpatije do nje povečale, ker je že izpregla in opravlja le še tekoče posle. Če res velja to »zabušantsko« načelo, se novi ekipi slabo piše, ker njeni trije možje in žena že zdaj petek in svetek trdo delajo. Petnajst ur so si vzeli za pregled čistopisa koalicijskega sporazuma, a niso prišli do pokojnin kot jedra vsake koalicijske pogodbe odkar imamo stranko upokojencev. Velik napor in žrtvovanje, če bi ne bili v hotelu Union in če ne bi toliko ur zahteval povprečni delavnik ministra v povprečni slovenski vladi.Kazalo je že, da bo Karl Erjavec pomagal vladi v nastajanju doseči čudež. Vsi jemljejo sapo za zategovanje pasu, od (zadolženih) tajkunov pa do čistilk, nova politika, ki prevzema odgovornost za spremembe, pa tuhta, kako izboljšati položaj upokojencev. Domišljali smo si že, da bo kriza zajela samo realni sektor, »upokojenski« pa se ne bo vdal pred globalno recesijo. Pa se je v noči streznitve, ko je delniški indeks SBI še bolj padel, na srečo zgodilo prav to. Upokojenci, ki jim je bilo le nekaj ur dano fantazirati, kako bodo že januarja zapravili 300 evrov dodatka, so bili vzeti kot ljudje brez posebnosti. Pa ni bilo potrebno veliko. Pahorju je moralo le šiniti v glavo, da »moramo misliti tudi na ljudi, ki bodo do konca tega leta brez dela in na več deset tisoč tistih, ki utegnejo izgubiti delo v prihodnjem letu«. Po mesecu dni pisanja programa koalicije mu je morda le kapnilo, da se prav v težjih razmerah lahko loti česa za ljudi nepriljubljenega, a koristnega za državo. Kako pa se ob tem počuti predsednik Desusa, ki po mnenju dr. Janez Šušteršič ni stranka temveč finančno podjetje? Gotovo ne bo nikoli pozabil, kako dobro mu je bilo postlano v Janševi vladi. Če se bo še dolgo pogovarjal o višjih pokojninah, se bo na koncu pogajal le še o tem, koliko naj se znižajo … Mukotrpno delo na obsežnem koalicijskem sporazumu bi morali zavreči in se držati prve napovedi Pahorja takoj po volitvah, ko je dejal, da ga bo po skandinavskem vzoru moč prebrati v eni uri. Če gredo pisci v podrobnosti in navajajo številke in odstotke, ne morejo brez verodostojnih izračunov, ki bi lahko zdržali več kot dvanajst ur. Tega zahtevnega dela se lahko lotijo šele, ko bodo sedeli v vladi in uporabili vladni urad za makroekonomske analize.
Medtem ko novi trdo delajo, stari, kot bi rekel Janez Janša, »počivajo in pijejo red bull«. In jim po »zabušantskem« načelu rastejo delnice.
Postavlja nova vlada, čeprav počasi, kot udarna vest vztraja v televizijskih poročilih, kar naprej je na naslovnicah, priljubljenost stare pa raste. Po padcu delnic je nastopila korekcija. Na žalost Janeza Janše šele po volitvah. Zakaj?
Slišali smo, da naj bi se simpatije do nje povečale, ker je že izpregla in opravlja le še tekoče posle. Če res velja to »zabušantsko« načelo, se novi ekipi slabo piše, ker njeni trije možje in žena že zdaj petek in svetek trdo delajo. Petnajst ur so si vzeli za pregled čistopisa koalicijskega sporazuma, a niso prišli do pokojnin kot jedra vsake koalicijske pogodbe odkar imamo stranko upokojencev. Velik napor in žrtvovanje, če bi ne bili v hotelu Union in če ne bi toliko ur zahteval povprečni delavnik ministra v povprečni slovenski vladi.
Kazalo je že, da bo Karl Erjavec pomagal vladi v nastajanju doseči čudež. Vsi jemljejo sapo za zategovanje pasu, od (zadolženih) tajkunov pa do čistilk, nova politika, ki prevzema odgovornost za spremembe, pa tuhta, kako izboljšati položaj upokojencev. Domišljali smo si že, da bo kriza zajela samo realni sektor, »upokojenski« pa se ne bo vdal pred globalno recesijo. Pa se je v noči streznitve, ko je delniški indeks SBI še bolj padel, na srečo zgodilo prav to. Upokojenci, ki jim je bilo le nekaj ur dano fantazirati, kako bodo že januarja zapravili 300 evrov dodatka, so bili vzeti kot ljudje brez posebnosti. Pa ni bilo potrebno veliko. Pahorju je moralo le šiniti v glavo, da »moramo misliti tudi na ljudi, ki bodo do konca tega leta brez dela in na več deset tisoč tistih, ki utegnejo izgubiti delo v prihodnjem letu«. Po mesecu dni pisanja programa koalicije mu je morda le kapnilo, da se prav v težjih razmerah lahko loti česa za ljudi nepriljubljenega, a koristnega za državo. Kako pa se ob tem počuti predsednik Desusa, ki po mnenju dr. Janez Šušteršič ni stranka temveč finančno podjetje? Gotovo ne bo nikoli pozabil, kako dobro mu je bilo postlano v Janševi vladi. Če se bo še dolgo pogovarjal o višjih pokojninah, se bo na koncu pogajal le še o tem, koliko naj se znižajo …
Mukotrpno delo na obsežnem koalicijskem sporazumu bi morali zavreči in se držati prve napovedi Pahorja takoj po volitvah, ko je dejal, da ga bo po skandinavskem vzoru moč prebrati v eni uri. Če gredo pisci v podrobnosti in navajajo številke in odstotke, ne morejo brez verodostojnih izračunov, ki bi lahko zdržali več kot dvanajst ur. Tega zahtevnega dela se lahko lotijo šele, ko bodo sedeli v vladi in uporabili vladni urad za makroekonomske analize.
Medtem ko novi trdo delajo, stari, kot bi rekel Janez Janša, »počivajo in pijejo red bull«. In jim po »zabušantskem« načelu rastejo delnice.
