Za rešitev omrežij bi žrtvovali tudi državo

Ljudje se morajo tako nasititi vladajoče garniture, da jim bo šlo na bruhanje, pravi poslanec SDS Jožef Jerovšek. Nedavno se je vrnil iz Afganistana, kjer je z delegacijo, ki jo je vodila ministrica Ljubica Jelušič, obiskal pripadnike 14. kontingenta slovenske vojske. V pogovoru pojasnil, da pri nas vlada paradržava, zakaj se morajo ljudje do grla nasititi vladajoče garniture in kakšno je ozadje zadnjih kadrovskih odločitev v Slovenski vojski. Zadovoljen je, ker je sodeloval kot virtualni lik v oddaji Hri-bar, saj televizija oblikuje lik le za prepoznavne politike.

Kdo vlada v državi?

Na eni od sej odbora za promet, na kateri smo obravnavali ravnanje inšpektorja za promet, ki je na dan odprtja Športnega parka Stožice očitno podlegel ljubljanskemu županu, sem dejal, da Sloveniji vlada paradržava. Kmalu za tem mi je pritrdil nekdanji predsednik parlamenta gospod Bučar, rekoč, da lahko govorimo o paradržavi, saj imajo pravi gospodarji politike na vrvici. Mnogo indicev je, da pomembnih in manj pomembnih odločitev ne sprejemajo v vladi. Igralci iz ozadja so od nje bistveno močnejši. Tudi predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je v nekem pogovoru opozoril na problem sivih eminenc, ki iz ozadja vplivajo na odločitve pristojnih organov z izjemno močjo nad družbenim in ekonomskim položajem ljudi. Paradržavna omrežja, elite oziroma lobiji s tem kopičijo velike ekstra dobičke. S poceni ali celo zastonj denarjem se žal v tej državi da kupiti marsikaj.

Tudi volitve? Bodo volitve 2012 poštene?

Če sem demokrat, moram biti tudi optimist. Upam, da bodo na temeljni ravni volitve izvedene zakonito in pošteno, a dvomim, da bo enako veljalo tudi za volilno kampanjo. Glede na že zdaj hude pritiske na novinarje in medije verjetno vsi politični akterji ne bodo imeli enakih možnosti. Tisti, ki so zaslužni, da je iz državnih institucij in podjetij neznano kam poniknilo toliko denarja, bodo seveda naredili (plačali) marsikaj za svojo politično zaščito.
 
Koncept paradržave imajo nekateri za teorijo zarote.

Za nobeno teorijo zarote ne gre. Naj navedem še en dokaz oziroma primer moči paradržave. S spremembo zakona o gospodarskih družbah smo želeli iz zakona črtati možnost tihega lastništva oziroma družbenika, ker se za to opcijo lastništva skrivajo velike goljufije, pranje denarja in malverzacije. Neposredni povod je bil razkrit primer direktorja Taluma Danila Topleka. On je tihi družbenik tihega družbenika podjetja, v katerem je solastnik – Gradbenega podjetja Ptuj. Podjetja torej, ki mu je dajal naročila za delo. Predvidevam, da to ni naključje, saj sem bil tam zaposlen kar dvajset let. Ker sem se sredi devetdesetih let uprl divjemu lastninjenju, so me kot tehničnega direktorja čez noč postavili na seznam tehnoloških presežkov. Kljub več poskusom se nisem dal kupiti in sem bil zanje očitno prenevaren. Čeprav smo o tej za javnost zelo pomembni spremembi zakona razpravljali kar pet ur, ni o tem poročal noben medij, razen televizijskega parlamentarnega programa. Tu se vidi moč omrežij in njihov vpliv oziroma uspešen pritisk na novinarje oziroma medije.

Pa je Toplek tudi varuh javnih financ, saj je predsednik nadzornega sveta banke NKBM. Ministra za finance Franca Križaniča sem že večkrat javno opozoril in vprašal, kakšni so standardi za izbiro ljudi, ki naj bi bili varuhi državnega premoženja. Če uporabim prispodobo, se pokaže grotesknost situacije, v kateri volkovi čuvajo ovčice (javne finance). To je politika pospeševanja korupcije. Toplekov nakup delnic NLB po Merkurju v času kislih kumaric je bila velika afera, ki so jo potem nekako »pokrili«, kršitev zakona o prevzemih pa je bila nedvoumna, in finančni minister bi se moral nujno odzvati. Toda kaj hočemo, gospod Toplek je bil kandidat svoje stranke na državnozborskih volitvah.

Socialnih demokratov?

Da. Direktor Taluma je bil za povrh tudi mentor zdajšnjega poslanca SD Dejana Levaniča, ki se je v tovarni kot pripravnik bolj ali manj ukvarjal le z volitvami. Toplek na volitvah ni uspel, ker ljudje njegove rabote poznajo. TGA Kidričevo je v časih, ko sem še delal v tej tovarni, iskala novo ime. Projekt nove celostne podobe TGA je leta 1990 izpeljal Studio marketing, ki je sočasno vodil tudi predsedniško kampanjo Milana Kučana – takrat je v agenciji delala tudi njegova desna roka Špela Furlan. Predlagali so novo ime Talum. Toplek se je pozneje znal pohvaliti, da bo to nekoč postal T(oplek) alum(inium). In očitno oblast dela pri tem njegovem projektu, veliko so postorili skupaj.

Kidričevo pa je ostalo.

Seveda. V preddverju upravne zgradbe je še vedno kip Borisa Kidriča.

Ali ni na Ptuju lekarna TOP-LEK?

Da. Lastnica je njegova žena.

Dobra šala, a zdaj k resnim rečem. Je Slovenija resna kandidatka za članstvo v Varnostnem svetu OZN?

Lahko bi bili še tako resni kandidati, saj smo varnostnemu svetu pred leti že uspešno predsedovali. Od diplomatov je slišati različna mnenja. Tudi tisti z ministrstva za zunanje zadeve mi pravijo, da ni prave volje in zagnanosti. Sprašujem se, ali je res celotna država oziroma vlada za to kandidaturo. Tudi pri tej kandidaturi je od daleč vidna neenotnost koalicije. Možnosti za uspeh kandidature so verjetno zapečatili pomembneži v ozadju peticije oziroma pobude Izstopimo iz Nata, kar je omajalo našo kredibilnost.

VEČ V TISKANI IZDAJI