Kakor v posmeh zdaj notranja ministrica Katarina Kresal blokado pregona svojega političnega zaveznika, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, razlaga kot posledico »organizacijskih in kadrovskih težav«.
Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič nam je pred dvema tednoma na vprašanje, kako je tožilstvo odločilo v zvezi s kazensko ovadbo zoper Zorana Jankovića, osumljenega zlorabe položaja v času vodenja Mercatorja, odgovorila: » …v zadevi nas s strani PU Postojna obveščajo o izvedenih aktivnostih, nazadnje dne 30. 4. 2010, dokončne dopolnitve s strani policije pa še nismo prejeli, posledično tožilska odločitev še ni bila sprejeta.« Torej tožilstvo zoper Jankovića še ni vložilo obtožnice, zahtevalo sodne preiskave ali ovadbe zavrnilo.Odgovor je tožilsko ali policijsko tog, kakor so po navadi pojasnila organov pregona, vendar pomeni hkrati vnebovpijoče opozorilo, da je Slovenija bolj brezpravna, kot pravna država. Anonimno ovadbo zoper Jankovića na temelju revizije poslovanja Mercatorja so namreč na tožilstvu dobili že januarja leta 2007, torej je od tega minilo že tri leta in pol. V ovadbi se mu očita, da je zlorabil položaj predsednika uprave Mercatorju preko poslovanja z družbami svojih sinov, sklepal da je posle mimo predpisov in Mercatorju povzročil veliko premoženjsko škodo.
Kronologija te zgodbe o (ne)pregonu Jankovića dobiva že epske dimenzije. Čeprav je bila ovadba zoper njega poslana neposredno generalni državni tožilki Barbari Brezigar in generalni policijski upravi in je v državno tožilskem redu določeno, da so tožilci dolžni delo v posamezni zadevi opraviti praviloma v devetdesetih dneh (izjemoma v šestih mesecih) odkar jim je zadeva dodeljena, tega do danes niso storili. Brezigarjeva je ovadbo poslala na ljubljansko okrožno tožilstvo, kjer je pristojna tožilka, ki ji je bil primer dodeljen (seveda na tožilstvu ne razkrivajo, katera tožilka je to) šele avgusta 2007 od policijske uprave Ljubljana zahtevala dopolnitev ovadbe. Tožilstvo namreč usmerja delo policije v predkazenskem postopku. Novembra leta 2007 je imela tožilka v zvezi s pregonom Jankovića sestanek s kriminalistom PU Ljubljana, nato pa je tako na policiji kakor na tožilstvu očitno nastala popolna blokada pregona.
Čeprav mora v skladu z uredbo o sodelovanju tožilstva in policije pri pregonu storilcev kaznivih dejanj policija tožilca najmanj enkrat na mesec obveščati o dopolnjevanju ovadbe, tega v zadevi Janković niso storili niti po štirinajstih mesecih. Pristojna tožilka pa od njih v vsem tem obdobju od novembra 2007 sploh ni zahtevala pojasnil in dopolnitve ovadbe. Prvo urgenco je na PU Ljubljana poslala šele februarja 2009 in drugo šele maja 2009. Mesec dni po zadnji, junija lani, so na ljubljanskem tožilstvu dobili obvestilo, da so s PU Ljubljana zadevo odstopili kolegom na PU Postojna. Tudi policijsko sprenevedanje v tej zadevi nima meja, tako so nam pred časom pojasnili, da so zadevo iz Ljubljane v Postojno premestili »zaradi odpravljanja zaostankov pri preiskovanju gospodarskih kaznivih dejanj«. Res so jih učinkovito odpravili s tem, da vse od decembra 2007, ko so primer zaupali postojnskim kriminalistom, ovadbe še niso dopolnili. Tožilstvo, ki bi jih moralo ažurno usmerjati, pa vse do junija lani sploh ni vedelo, da zadeve ne obravnavajo več na PU Ljubljana!?
Kot v posmeh zdaj notranja ministrica Katarina Kresal blokado pregona njenega političnega zaveznika razlaga kot posledico »organizacijskih in kadrovskih težav«. Seveda pa nosi tu še večjo odgovornost tožilstvo, konkretno tožilka, ki dela pri zadevi, in nekdanja in sedanja vodja ljubljanskega tožilstva Blanka Žgajnar in Tamara Gregorčič. Ti dve bi morali imeti pregled nad ažurnim reševanjem zadev na ljubljanskem okrožnem tožilstvu in nemudoma ukrepati ob policijski blokadi pregona. Žgajnarjevo je po vodenju tega tožilstva Barbara Brezigar postavila celo za vodjo skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu.