Za dobro Slovenije evro ne sme umreti

Povratek k tolarjem bi bil za Slovenijo negativen scenarij, ki bi lahko privedel do hiperinflacije, menita dr. France Arhar in ekonomist Bernard Brščič.

Evropa je v zelo resnih težavah. Tako kot v resnici tudi ZDA. Dolžniška kriza je v polnem razmahu, tako kot nezadovoljstvo z zdajšnjim stanjem. Dejstvo pa je, da je v današnjih kriznih razmerah evro in trdno skupno evropsko gospodarstvo (še vedno) edina rešitev. Države plačujejo napake in nepravilnosti iz obdobja debelih krav. Evro pa se vse bolj kaže kot edina rešitev, ki lahko ohrani evropsko ladjo na površju.

V Parizu je bilo ozračje prejšnji teden nadvse slovesno, kanclerka Angela Merkel je bila na izredno pomembnem obisku pri francoskem kolegu Nicolasu Sarkozyju. V bistvu sta obnavljala »obred«, ki je bil v povojnem času dokaj pogost. Tako kot sta se srečevala Konrad Adenauer in Charles De Gaulle, ki sta ustvarjala veliko nemško-francosko navezo v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Tako kot sta se srečevala Helmut Köhl in Francois Mitterand, ki sta bila med najpomembnejšimi stvaritelji maastrichtskega sporazuma. Tudi zdajšnja neformalna predsednika EU, Merklova in Sarkozy, sta v pariškem avgustovskem večeru čutila »vonj po zgodovini«. Misija nemogoče, ki sta si jo zamislila, je rešitev skupne valute.

»Evro je naša prihodnost, je temelj za blaginjo. Zato je naš cilj okrepitev skupne valute . Da bi do tega prišlo, potrebujemo močno integracijo finančne in ekonomske politike v evroobmočju,« je dejala Merklova, ko ji je Sarkozy strumno kimal. Na dan je tako prišla ideja o t. i. gospodarski vladi EU.
 
Trgi Evropi ne zaupajo
Reakcija na novo evropsko integracijsko politiko na področju ekonomije je bila dokaj negativna: v četrtek, 18. avgusta, so vse evropske borze zaznale močan padec. Nemška borza je izgubila 5,63 odstotka, Pariz 5,27 odstotka, Madrid 5,22 odstotka, London 4,59 odstotka, Milano 6,1 odstotka.

V prvi vrsti gre za strah pred novo recesijo, ki je v investitorjih zavladal, potem ko so na dan prišli podatki o nespodbudni rasti tistih gospodarstev, ki so veljale za pravo lokomotivo. Pa to nismo samo ZDA. V Evropi govorimo o Nemčiji z le 0,1-odstotno rastjo v letošnjem drugem četrtletju, na globalni ravni pa je v istem obdobju negativno rast v višini 0,2 odstotka imela Brazilija, močno vzpenjajoče se gospodarstvo iz hitro rastoče družbe BRIK.

To je seveda na borzi zagnalo paniko. Kako bo Nemčija z zastalim gospodarstvom uspešno naprej vlekla sebe in hkrati še grško, irsko, portugalsko in vse bolj tudi italijansko breme? V ozadju zadnjega izrazitega padca, kot tudi vseh padcev v zadnjih mesecih, je torej še vedno velika dolžniška kriza, v katero so se zapletle države, v prvi vrsti t. i. PIGS. Investitorji na borzah se torej niso ustrašili nemškega zastoja, ampak posledic, ki bi ga ta lahko imel na rizične države.

VEČ V TISKANI IZDAJI