Vendar obrambo skrbi nekaj drugega. Čeprav so ugledni pravniki in odvetniki, ki v zadevi Patria niso bili neposredno vpleteni (na primer Aleksander Čeferin, Klemen Jaklič in Matevž Krivic), »raztrgali« razsodbo in napovedali, da bo na naslednjih stopnjah zagotovo razveljavljena, obramba obsojenih nima mirnega spanca. Skrbijo jih višji sodniki, ki bodo odločali o že napovedani pritožbi in bi se lahko odločali politično. Enega takih »izletov«, ki lahko nakazuje razpoloženje višjega sodišča do zadeve Patria, si je že privoščila višja sodnica Vesna Bergant Rakočević, ki je v reviji Pravna praksa sodnici Klajnšek škandalozno čestitala za pogumno razsodbo proti Janši. Predsedniku višjega sodišča Jerneju Potočarju pa se to sploh ni zdelo sporno.
Na seznamu pristojnih, ki bi lahko odločali o pritožbi obsojenih, je 14 višjih sodnic in sodnikov z oddelka za kazensko sodstvo. Poleg predsednika Potočarja so to še: Milena Jazbec Lamut, Mitja Kozamernik, Mateja Lužovec, Janko Marinko, Tatjana Merčun, Igor Mokorel, Alijana Ravnik, Mitja Šinkovec, Milan Štrukelj, Marjeta Švab Širok, Vera Vatovec, Silvana Vrebac Arifin in Stanka Živič. In kdo so?
Jernej Potočar ima odličen partijski pedigre. Njegov oče je bil Stane Potočar - Lazar, narodni heroj, poveljnik Gubčeve brigade, po vojni pa komandant ljubljanskega vojnega območja in načelnik generalštaba JLA v Beogradu. Bil je višji sodnik že v prejšnjem sistemu, njegova žena Divna pa je v času vladavine LDS zasedala visoke položaje; bila je zaposlena na ministrstvu za notranje zadeve, v uradu predsednika vlade in uradu predsednika republike Janeza Drnovška. Sedaj 66-letni Potočar je v skupini višjih sodnikov (skupaj z Mitjo Šinkovcem in Milanom Štrukljem), ki je leta 2008 znižala kazen nekdanjemu državnemu sekretarju Borisu Šuštarju, ta je bil blizu LDS.
Z dobrimi povezavami na levici se lahko pohvali tudi 51-letni Radovljičan Mitja Kozamernik, ki je bil sodnik mednarodnega sodišča za pregon vojnih zločincev v Bosni in Hercegovini. Njegova žena Lilja, rojena Mudrinić, sicer organizatorka dela v turizmu, je vidna članica stranke Zares v Radovljici, za katero je tudi kandidirala. Kozamernik je bil za višjega sodnika imenovan marca 1998.
Povezavo do Kučanovega Foruma 21 naj bi pomenili Mitja Šinkovec, mož Andreje Špele Furlan, bližnje sodelavke Milana Kučana. Znan je postal pri aferi Depala vas, ko se kot sodnik kljub povezavam njegove žene in uslužbenke z dokaznim gradivom ni želel izločiti, zato ga je leta 2001 umaknil nadrejeni. Toda že čez leto dni je bil »nagrajen« s položajem višjega sodnika. Nadomestila ga je sodnica Silvana Vrebac Arifin, ki pa je bila zaradi »okužbe« s primerom prav tako izločena, in tudi ona je bila nekaj mesecev kasneje imenovana za višjo sodnico.
Vera Vatovec bi lahko pomagala Klajnškovi pri pisanju sodbe, saj je pred mesecem dni mladim, ki so pred pravosodnim izpitom, predavala na seminarju z naslovom Pisanje kazenske sodbe. Sicer se sodnice spomnijo nekdanji predsednik ljubljanske Demosove vlade Marjan Vidmar, poslanec Dimitrij Kovačič, Romana Logar in pokojni publicist Danilo Slivnik. Višja sodnica je postala decembra 2002.
Milan Štrukelj je bil v senatu višjega sodišča, ki je Borisu Šuštarju zaradi jemanja podkupnine znižal kazen. Šuštar je namreč ovadil kar 14 oseb, vsebino pa naj bi razkril po odločitvi višjega sodišča. Skupaj s Silvano Vrebac Arifin in Marjeto Švab Širok je bil tudi v senatu, ki letos v zadevi Hot ni pritrdila okrožnemu sodišču, ki je izločilo dokaze iz tujine, ki naj bi bili pridobljeni v neskladju s slovenskimi zakoni in kratenjem človekovih pravic. Odločitev je pomembna za zadevo Patrio, saj je obramba zahtevala izločitev dokazov s Finskega, kjer je zakonodaja ohlapnejša. Štrukelj je bil za višjega sodnika imenovan februarja 2004.
Janko Marinko, ki je bil za svetnika višjega sodišča imenovan januarja 2007, je javnosti postal znan lani, ko je kot generalni sekretar vrhovnega sodišča ostro napadel varčevalne ukrepe Janeza Janše in vladi očital, da ima denar za gradnjo upravnih enot in policijskih postaj, za sodišča pa ne. Februarja letos je komentiral tudi zahteve vstajnikov na »spontanih« protestih, češ da je jeza na sodišča zaradi neučinkovite države neupravičena, saj je kriva zakonodaja, ki se prepogosto spreminja in je slaba. Sodeluje pa tudi na omizjih društva Integriteta. Tako je bilo oktobra lani, ko so udeleženci (poleg Marinka so sodelovali informacijska pooblaščenka Natašo Pirc Musar, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik, izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc in predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes) skupno napadli Janševo vlado zaradi nekaterih zakonov, ki so bili sprejeti po skrajšanem postopku. Marinko pa je komentiral tudi zadevo Patria in med vrsticami na primeru s Finskega in nemške pošte povedal, da tisti, ki ima nad sabo tako »hude sume«, ne more biti voditelj.
Skratka večina višjih sodnikov oddelka za kazensko pravo je z zadevo Patria ali obsojenimi tako ali drugače »okužena«.