Z radarji, ki so pretresli Maribor, se bodo zdaj ukvarjali na univerzi

Ti tako ne bodo več služili kaznovanju prehitrih voznikov, ampak bodo uporabljeni v raziskovalne in študijske namene.

Kaj točno bo univerza počela z radarji, ki že štiri leta stojijo ob cestah in križiščih v Mariboru, čeprav ne delajo, ni znano. "Mestna občina Maribor je v pogovorih s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru glede možnosti prevzema uporabne opreme iz radarskega sistema. Na fakulteti vidijo v tem raziskovalni potencial, opremo pa bi uporabili v raziskovalne in študijske namene," je edino, kar zaenkrat povedo na univerzi.

Po besedah župana Andreja Fištravca jih bodo s cest in križišč najverjetneje odstranili, čeprav njega ne bi motila niti ideja, da bi ostali na svojih mestih kot "nekakšna postepekajevska inštalacija".

Postavitev radarjev, ki so v nekaj dneh delovanja zabeležili več tisoč prekoračitev hitrosti, in posledični množični ulični protesti, zaradi katerih je bil prisiljen odstopiti tedanji župan Kangler, so namreč sovpadali z zaključkom Evropske prestolnice kulture (EPK), ki jo je mesto gostilo v letu 2012.

Radarje je dal naslednji izvoljeni župan Fištravec izklopiti, na sodiščih pa se je začela pravda z družbo Iskra Sistemi za odškodnino zaradi predčasno prekinjene pogodbe. Čeprav je podjetje sprva grozilo z več deset milijonov evrov visoko tožbo, se je lani z občino uspelo dogovoriti za poravnavo, po kateri bo občina Iskri plačala sedem milijonov evrov, ta pa ji bo prepustila že dobavljeno opremo.

Sprva skoraj 30 milijonov evrov vredna pogodba o javno-zasebnem partnerstvu namreč ni vključevala le postavitve radarjev, na podlagi katerih je nameravala občina avtomatično pošiljati prehitrim voznikom visoke položnice, ampak tudi drugo opremo za posodobitev celotnega semaforskega sistema v mestu.

Fištravec je na seji mestnega sveta ta teden poudaril, da občina sama radarjev več ne namerava uporabljati, zato jih bo predala raziskovalcem mariborske univerze, "da skupaj s študenti razvije vzgojno-izobraževalne oblike opozarjanja na hitrost vožnje". "Na voljo so različne možnosti. Kaj bodo naredili, ne vemo," je dodal.

Ostalo opremo bo zadržala občina s ciljem nujno potrebne posodobitve semaforskih sistemov v mestu, zaradi česar je bila sporna pogodba z Iskro v prvi vrsti sploh podpisana. "Radarski sistemi so v poravnavi, ki smo jo sklenili z Iskro, zastopani le s par sto tisoč evri. Večina te poravnave so stroški, ki so nastali z nakupom več kot 60 semaforjev in kompletne opreme za tri križišča," je pojasnil župan.

Opozicijski mestni svetniki so bili namreč do sklenjene poravnave zelo kritični, saj menijo, da bo občina Iskri plačala previsok znesek.